V Republiki Srbski danes obeležujejo dan te entitete Bosne in Hercegovine, čeprav ga je ustavno sodišče BiH razglasilo za neustavnega, na kar so opozorili tudi v uradu visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH. V Banjaluki se že od četrtka vrstijo slovesnosti, današnji dan pa je zaznamovala velika parada.
Oblasti v Banjaluki vztrajajo pri praznovanju 9. januarja kot dneva Republike Srbske, čeprav je ustavno sodišče BiH ta dan, s katerim obeležujejo obletnico ustanovitve srbske entitete, razglasilo za neustavnega, ker diskriminira pripadnike ostalih dveh konstitutivnih narodov, Bošnjakov in Hrvatov.
"Živimo na razpoki svetov"
V Republiki Srbski praznik obeležujejo z vrsto dogodkov, ki so se začeli že v četrtek. Osrednja prireditev je bila današnja parada z okoli 3000 pripadniki vojske, policije in predstavnikov civilnega sektorja entitete, policijski orkester pa je izvedel himni Republike Srbske in Srbije, poročajo banjaluške Nezavisne novine.
"Živimo na razpoki svetov in nimamo izbire, moramo se boriti," je dejal entitetni minister za notranje zadeve Željko Budimir in dodal, da je vsak dan obstoja zmaga Republike Srbske in da brez svobode ni niti Republike Srbske. Poudaril je tudi, da parada ni namenjena kljubovanju nikomur, ob tem pa se je zahvalil Srbiji.
Praznovanje pomeni nespoštovanje dokončnih in zavezujočih odločitev ustavnega sodišča
V uradu visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH so medtem v četrtek na omrežju X spomnili, da izbira 9. januarja kot dneva Republike Srbske po navedbah ustavnega sodišča BiH ne simbolizira kolektivnega, skupnega spomina v večetnični družbi in ima diskriminatoren značaj.
Opozorili so, da praznovanje 9. januarja pomeni jasno nespoštovanje dokončnih in zavezujočih odločitev ustavnega sodišča, kar lahko v skladu s kazenskim zakonikom BiH predstavlja kaznivo dejanje.
Izbira 9. januarja za dan Republike Srbske sega v leto 1992, ko je tedanja skupščina srbskega naroda v BiH sprejela deklaracijo o razglasitvi samostojne entitete v okviru BiH s ciljem združitve s tedanjo Jugoslavijo. Predstavniki Bošnjakov in Hrvatov pri sprejemanju deklaracije niso sodelovali, zanje pa 9. januar pomeni začetek vojne in genocida v BiH ter etničnega čiščenja nesrbskega prebivalstva na ozemlju Republike Srbske.
