Zakon so kot škodljivega ocenili predstavniki Bošnjakov v domu narodov, zdaj pa se vrača v parlamentarno obravnavo.
HDZ BiH je potem, ko so propadla pogajanja o volilni reformi, zgornjemu domu parlamenta BiH, domu narodov, aprila vseeno poslal v obravnavo svoj predlog sprememb volilnega zakona. Te so se nanašale samo na nov način izbire članov predsedstva BiH z območja Federacije BiH in zastopnika v domu narodov državnega parlamenta, ne pa tudi na izpolnjevanje odločb evropskega sodišča za človekove pravice.
Po predlogu HDZ BiH bi hrvaški član predsedstva postal tisti kandidat, ki bi dobil največ glasov v županijah s hrvaško večino. Po enakem modelu bi volili tudi zastopnike v domu narodov.
Odločitev ustavnega sodišča pomeni pomembno pravno zmago za Hrvate v BiH
A predstavniki Bošnjakov v domu narodov so glasovanje o predlaganem zakonu preprečili tako, da so ga proglasili za škodljivega za vitalne interese Bošnjakov.
Politični predstavniki vsakega od treh konstitutivnih narodov v domu narodov kot škodljivega za vitalne nacionalne interese namreč lahko proglasijo vsak zakon, ki pride na dnevni red. Takšen zakon gre nato v presojo na ustavno sodišče. Če to odloči, da zakon ne škodi vitalnim nacionalnim interesom, se potem vrne v dom narodov.
Odločitev ustavnega sodišča pomeni pomembno pravno zmago za Hrvate v BiH, ki pa vseeno ne bo privedla do sprejetja zakona. Zakon bodo po napovedih vodje bosanskih Srbov Milorada Dodika sicer podprli srbski predstavniki v domu narodov, a ga mora potrditi še spodnji dom v parlamentu, predstavniški dom, kjer pa so predstavniki bošnjaških in državljanskih strank že napovedali, da zanj ne bodo glasovali.
Vodja Bošnjakov v BiH Bakir Izetbegović je v četrtek ob 32-letnici ustanovitve Stranke demokratske akcije (SDA) sporočil, da SDA ne bo privolila v nikakršne rešitve volilnega zakona, ki bi utrdile diskriminacijo državljanov BiH in "ovekovečile dvotretjinsko večino etnocentričnih srbskih in hrvaških strank".
Izetbegović meni, da so se v največji hrvaški stranki odločili, da svoje politične cilje dosežejo s pritiskom na Bošnjake in sodelovanjem z Dodikom ter ustvarjanjem srbsko-hrvaškega pakta, ki vključuje tako Zagreb kot Beograd, ob spogledovanju z Rusijo.
Splošne volitve v BiH bodo 2. oktobra, potekale pa bodo po starem volilnem zakonu. Hrvaška stran meni, da trenutni volilni zakon diskriminira Hrvate v BiH, saj da jim onemogoča, da bi izbirali svoje predstavnike v predsedstvu BiH in v parlamentu, zato grozijo z bojkotom volitev.
