Prepričani Evropejec Valery Giscard d'Estaing je Francijo vodil med letoma 1974 in 1980 ter velja za predsednika, ki je v državi uvedel številne reforme. V času, ko je bil predsednik, so v Franciji med drugim uzakonili sporazumno razvezo zakonske skupnosti in legalizirali splav.

Od leta 2002 je vodil konvencijo o prihodnosti Evropske unije, ki je dosegla konsenz o prihodnji temeljiti reformi povezave, zapisani v predlogu ustavne pogodbe EU. Ustavno pogodbo so v Franciji in na Nizozemskem zavrnili, so pa pomembne dele te pogodbe vključili v lizbonsko pogodbo.

"Valery Giscard d'Estaing bo ostal predsednik, ki je moderniziral Francijo," je tvitnil eden od njegovih naslednikov, socialist Francois Hollande, ki je bil na položaju med letoma 2012 in 2017. Dodal je, da je Giscard d'Estaing prispeval tudi h krepitvi francosko-nemškega tandema v Evropski uniji.

Konservativni nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy, ki je Francijo vodil med letoma 2007 in 2012, pa je Giscard d'Estainga označil za predsednika, ki je Franciji povrnil čast.

Giscarda d'Estainga so zaradi covida-19 sprejeli v bolnišnico v Toursu, od koder so ga v začetku novembra odpustili po petih dneh.