Ameriški predsednik Donald Trump zaključuje svojo pompozno bližnjevzhodno turnejo, na kateri je poskrbel za nemalo število naslovnic. V torek je mednarodno skupnost presenetil z napovedjo, da bodo ZDA odpravile dolgotrajne gospodarske sankcije proti Siriji, pri Savdijcih si je zagotovil investicije v višini 600 milijard dolarjev in zavezo o nakupu ameriškega orožja v višini 142 milijard dolarjev, od Katarcev je prejel luksuzno letalo, v Združenih arabskih emiratih pa zavezo za investicije v višini kar 1,4 bilijona dolarjev.
Še pomembneje, Trump je v savdski prestolnici Riad izjavil, da so ZDA končale s posredovanjem v notranjih zadevah regije in oblikovanjem držav ter da Washington ne bo več "poučeval, kako živeti". Z obsodbo več desetletij trajajoče intervencionistične politike ZDA, ki je dosegla vrh na prelomu tisočletja, si je ameriški predsednik prislužil bučni aplavz. "Na koncu so tako imenovani graditelji narodov uničili veliko več narodov, kot so jih zgradili," je dejal Trump.
Kaj v zameno za odpravo sankcij?
Trumpov pomp je bilo precej zanimivo spremljati tudi na drugem koncu Perzijskega zaliva, v regionalni tekmici Rijada, Iranu. Preden se je ameriški predsednik odpravil na svojo zalivsko turnejo, sta Washington in Teheran v omanski prestolnici Maskat zaključila četrti krog pogajanj o novem jedrskem sporazumu, pri katerem je prišlo do nepričakovanega preobrata. Časnik New York Times je v torek, sklicujoč na štiri anonimne vire v visoki nomenklaturi Islamske republike, poročal, da je Iran v zadnjem krogu pogajanj predlagal ustanovitev skupnega podjetja za bogatenje jedrskega materiala, ki bi vključevalo regionalne arabske države in ameriške naložbe, kot alternativo zahtevi Washingtona, da Iran ukine svoj jedrski program.
Čeprav tako ameriška kot iranska stran te trditve zavračata, je televizija NBC v četrtek objavila intervju z glavnim svetovalcem iranskega vrhovnega voditelja Alijem Šamhanijem, ki je Američanom dal vedeti, da se bo Iran zavezal, da ne bo nikoli izdelal jedrskega orožja, se znebil zalog visoko obogatenega urana in dovolil mednarodnim inšpektorjem, da nadzorujejo ta proces, v zameno za takojšnjo odpravo vseh gospodarskih sankcij proti Iranu.
Na vprašanje, ali bi Iran danes pristal na podpis novega jedrskega sporazuma, če bi ZDA odpravila vse gospodarske sankcije, je Šamhani odgovoril z "da". Kot navaja NBC, so njegovi komentarji najbolj jasna javna izjava o pripravljenosti Teherana na sklenitev jedrskega dogovora. "Če bodo Američani ravnali, kot pravijo, bomo zagotovo imeli boljše odnose," je dejal Šamhani in dodal: "To lahko v bližnji prihodnosti pripelje do boljših razmer."
Narod ali vzrok?
Američani so pred pričetkom aprilskih pogajanj o novem jedrskem sporazumu Teheranu postavili precej maksimalistične zahteve: zahtevali so dodatne omejitve jedrskega programa ter razširitev področja aplikacije sporazuma tudi na balistične rakete in regionalno projekcijo moči, predvsem preko razvejane mreže oboroženih milic "osi odpora". Nekateri člani Trumpove administracije so celo pozivali k opustitvi iranskega civilnega jedrskega programa, v kar pa Teheran verjetno ne bo privolil.
Izgleda, da je čez mirno morje Perzijskega zaliva ura odbila polnoč. Iranci, ozirajoč se čez zaliv in izčrpani od poldrugega leta sporadičnih spopadov z Izraelom, v katerih je Tel Aviv obglavil dobršen del njihove "osi odpora", so se naposled le odločili, da odgovorijo na vprašanje, ki jim ga je starosta ameriške zunanje politike Henry Kissinger zastavil pred 20 leti. "Iran se mora odločiti, ali želi biti narod ali vzrok," se je Kissinger takrat spraševal.
Bombonček odprave sankcij proti Siriji, Trumpov govor, v katerem se je zavezal za neintervencionistično politiko na Bližnjem vzhodu, krhanje ameriško-izraelskih odnosov, poraz "osi odpora" in gospodarsko nazadovanje so očitno dodobra pretresli temelje Islamske republike, ki zdaj hromeče koraka k normalizaciji odnosov z Zahodom in regionalnimi tekmeci.
Pogajanja za dolgoročni mir
Teokratski režim, izjemno nepriljubljen med lastnim prebivalstvom, je namreč desetletje spremljal svoje regionalne tekmece in sosede, ki so se odločili zapustiti svoje versko-konzervativne temelje v prid večjemu liberalizmu tako na družbenem kot tudi na ekonomskem področju. Zagovarjal je svoj družbenopolitični model upravljanja. Sedaj, ko se je iranska hišica iz kart neslavno porušila, pa se je morda začel zavedati svojega nezavidljivega položaja in spremenil svoje strateško mišljenje.
O obnovi vezi med hladnovojnima zaveznicama je v četrtek spregovoril tudi predsednik Trump, ki je namignil, da so ZDA bližje dogovoru o omejitvi iranskih jedrskih dejavnosti. "Mislim, da se približujemo dogovoru," je dejal Trump v četrtek v Katarju na dogodku s poslovnimi voditelji. "Verjetno ste prebrali zgodbo, da je Iran nekako pristal na pogoje," je ameriški predsednik verjetno ciljal na intervju televizije NBC.
Čeprav še je v zraku preveč negotovosti, se zdi, da sta desetletni sovražnici na pragu sporazuma, za dosego katerega je Washington aprila postavil 60-dnevni rok. "Videli bomo, kaj se bo zgodilo," je še dejal Trump in dodal, da so "z Iranom v zelo resnih pogajanjih za dolgoročni mir. In če nam bo to uspelo, bo to fantastično."
