Tako direktor Jozsef Varadi kot vodja svetovnega industrijskega združenja sta zatrdila, da lahko na manjših letalih srednji sedeži ostanejo prazni – s tem bo dosežena zahtevana stopnja "socialne distance" na krovu. "S tem bi bila neizkoriščena tretjina letala," je Varadi povedal za Reuters. "180-sedežno letalo bi postalo 120-sedežno."
Poleg zastojev in prepovedi potovanj, zaradi katerih so letalski prevozi skoraj v celoti odpovedani, so še vedno v veliki negotovosti, kako si bodo opomogli. Ne vedo niti tega, ali obstaja možnost trajnih omejitev, zaradi katerih bi lahko letalske družbe zabredle v še večjo izgubo. Mednarodna zveza za zračni promet je napovedano izgubo zaradi koronavirusa dvignila na 314 milijard dolarjev in opozorila na "zaskrbljujoče" znake, saj so številne vlade podvojile omejitve za mednarodna potovanja tudi po odpravi ukrepov – pri tem navaja dogajanje na Kitajskem in v Južni Koreji. Alexandre de Juniac, generalni direktor letalske družbe, je povedal, da je ukrep, pri katerem ostaja sredinski sedež na letalu prazen, med najverjetnejšimi pogoji za nadaljevanje opravljanja letalskih prevozov, o katerem bodo razpravljale vlade na številnih usklajenih sestankih po vsem svetu.
Letala z večjim številom sedežev so namreč po njegovih besedah "ključni element donosnosti letalskih družb", saj imajo običajno več kot 75-odstotno zasedenost mest na krovu. Zmanjševanje števila sedežev pa bi lahko ublažilo morebitno vojno zaradi zniževanja cene vozovnic, s čimer bi si želele letalske družbe po koncu krize povrniti svoj tržni delež. "Po drugi strani pa ... nekatere letalske družbe so globoko v rdečih številkah in nujno potrebujejo potnike, da si opomorejo, kar bi bil velik pritisk na cene,” razloži de Juniac za Reuters. In doda: "Po drugi strani pa bi morali zaradi zagotavljanja varne razdalje med potniki na letalu odstraniti veliko sedežev, kar pomeni višanje cen. Tako imamo nasprotujoče si ukrepe."
Ukrepe bi lahko najbolj občutili nizkocenovni prevozniki, katerih poslovni model temelji na kar največji izkoriščenosti z namestitvijo večjega števila sedežev, večjim odstotkom zasedenosti letala in z večjo frekvenco letov, kot jih imajo mnoge starejše letalske družbe.
Z močnejšo bilanco stanja in bolj fleksibilno delovno silo bi lahko letalske družbe Wizz Air, Ryanair in EasyJet bolje prenesle izgubo, nastalo zaradi koronavirusa, kot na primer starejši letalski družbi Lufthansa in Air France-KLM. Analitiki trdijo, da sta Ryanair in Wizz Air morda edina večja evropska letalska prevoznika, ki se lahko izogneta zbiranju novega kapitala ali dolgu z državnim jamstvom. Wizz Air, letalska družba s sedežem na Madžarskem, osredotočena predvsem na lete po srednji in vzhodni Evropi, je ukinila tisoč delovnih mest, kar je petina vseh. Kljub temu je znova izpostavila načrte za 15-odstotno povečanje zmogljivosti, ko se stanje na trgih normalizira, in okrepitvijo flote z dvanajstimi letali z enim prehodom v letošnjem letu in s kar 30 do 40 v letih 2021-2023. Nasprotno pa je nemški Lufthansa prejšnji teden napovedal, da si letalske družbe ne bodo opomogle več let.
Tudi pri EasyJetu so sporočili, da so odložili nakup 24 novih airbusov. Poleg dodatnih učinkov globalnega upada letov pa letalske družbe skrbi tudi strah potnikov in njihova nepripravljenost, da bi se kmalu vrnili na letališča in v potniške kabine. Pri prevozniku Wizz Air tako raziskujejo “vse vrste ukrepov, ki bi jih uvedli predvsem na začetku” – vključno z zaščitno opremo za potnike. Letalske družbe morajo zagotoviti, da bodo ljudje na potovanjih nosili maske in tako zaščitili sebe in druge, pojasni de Juniac.
