Ukrajinci večinoma podpirajo začetek mirovnih pogovorov z Rusijo, zavračajo pa Putinov predlog

STA, M.R.
15.07.2024 16:12

Skoraj polovica oziroma 43 odstotkov Ukrajincev sicer podpira mirovna pogajanja z Rusijo, kaže danes objavljena javnomnenjska raziskava inštituta Razumkov. Približno 35 odstotkov nasprotuje pogajanjem, 21 pa je neopredeljenih.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ukrajinski uradnik, ki na ulicah Kijeva novači moške za ukrajinsko vojsko
Reuters

Za začetek pogajanj z Moskvo se zavzemajo zlasti prebivalci osrednjih in južnih ukrajinskih regij. Na vzhodu države pa je mnenje prebivalcev enakomerno razdeljeno med tiste, ki so za pogajanja, tiste, ki jim nasprotujejo, in tiste, ki glede tega še niso odločeni.

Več kot 80 odstotkov Ukrajincev sicer nasprotuje predlogom ruskega predsednika Vladimirja Putina za prekinitev ognja in začetek mirovnih pogovorov, ki vključujejo umik ukrajinskih sil iz štirih priključenih regij.

Javnomnenjsko raziskavo je inštitut Razumkov izvedel konec junija, v njej pa je sodelovalo 2027 Ukrajincev, starejših od 18 let.

Zelenski:  Rusija bi se morala udeležiti drugega mirovnega vrha

Rusija bi se morala udeležiti drugega mirovnega vrha o Ukrajini, je danes izjavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in v okviru priprav na izvedbo vrha napovedal srečanja na temi energetske in prehranske varnosti v Katarju in Turčiji. Rusija je sicer že prejšnji teden sporočila, da se drugega mirovnega vrha o Ukrajini ne namerava udeležiti.

Kijevski klasični orkester na območju otroške bolnišnice, ki jo je pred dnevi zadela ruska raketa
EPA

"Menim, da bi se morali predstavniki Rusije udeležiti drugega vrha," je na novinarski konferenci v Kijevu dejal Zelenski in predstavil potek priprav za izvedbo vrha. Med drugim je napovedal srečanja o ključnih vprašanjih, vključno z energetsko varnostjo v Katarju in prehransko varnostjo v Turčiji.

Prvi mirovni vrh je junija organizirala Švica na prošnjo Kijeva. Na srečanju niso razpravljali o konkretnih mirovnih pogajanjih, se pa je okoli 80 držav, vključno s Slovenijo, v sklepni izjavi zavezalo k spoštovanju načel suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti vseh držav v okvirih mednarodno priznanih meja, vključno z Ukrajino.

Rusija, ki na vrh ni bila povabljena, je bila do srečanja kritična in poudarila, da vrh ni prinesel nobenih rezultatov. Namestnik zunanjega ministra Mihail Galuzin pa je nedavno izjavil, da se Moskva ne namerava udeležiti drugega mirovnega vrha o Ukrajini. Kritičen je bil zlasti do tega, da bi se na drugem vrhu razpravljalo le o ukrajinskih načrtih za mir, ne pa tudi o drugih pobudah.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta