Ukrajina se pripravlja na morebitno vojno: Štetl na obrobju Kijeva

​Anatevka je begunski štetl v izgradnji. Štetl je v jidišu ime za judovsko vasico. Anatevka je dobila ime po vasici nekje v Rusiji, kamor je umeščen Goslač na strehi, daleč najuspešnejši hollywoodski muzikal pred Briljantino. Saj se spomnite melodije: Če bi bil premožen, ja ba diba diba diba diba diba diba dam ... Ampak Anatevko gradijo v Ukrajini, kakšne pol ure vožnje od središča Kijeva proti jugozahodu pri ukrajinski vasici Hnativka.

Anatevka, ograjena, z varnostnikom v maskirni uniformi in z nemškim ovčarjem ob nogi za dodatnega čuvaja, je od daleč zaradi pisanih pročelij prej videti kot filmska kulisa kakor resno pribežališče za begunce. Namenjena je beguncem z vzhoda Ukrajine, iz Luganska in Donecka. Tam je leta 2014 izbruhnil upor proruskih separatistov in pognal v beg vsaj milijon in pol ljudi, vojna pa je pobila že okoli 14 tisoč ljudi z obeh vpletenih strani. Med njimi so tudi stoletja v Evropi preganjani judje.

Begunska vasica v izgradnji

Rabin Moše Azman iz najstarejše ukrajinske sinagoge Brodski v Kijevu se je odločil za pomoč pregnanim oziroma razseljenim judom z vzhoda Ukrajine, iz tako imenovanega Donbasa. Leta 2015 je s prostovoljnimi prispevki z vsega sveta začel graditi to begunsko vasico Anataveko. V njej danes živi okoli 150 ljudi, vendar med njimi še zdaleč niso vsi judje. Poleg obvezne sinagoge je zgradil tudi medicinski in rehabilitacijski center, kamor prihajajo ljudje iz bližnje in daljne okolice, pa igrišča, otroška, za košarko, nogomet in drugo, tri šole: za dečke, za deklice in mešano šolo, pravzaprav vrtec, ki jih skupaj obiskuje blizu 300 otrok. Ti niso samo otroci beguncev, nastanjenih v Anatevki in otroci iz sirotišnice, ki je tudi že zgrajena v štetlu, pač pa šole, ki jim priznavajo vrhunskost in v njih učijo ukrajinsko, rusko in hebrejsko, obiskujejo še otroci iz sosednjih vasi in tudi iz Kijeva. Štetl ima tudi svoj vodni vir in iz njega polnijo plastenke, zraven je šivalnica, kjer šivajo zaščitne maske in medicinske halje, ukvarjajo se tudi z informacijsko tehnologijo in na znamenitem plodnem černozjomu v okolici še s kmetijstvom. Kot rečeno, štetl je še v izgradnji in bo tudi energetsko samozadosten. Rabin Azman upa, da bo nekoč v njem prostora za 500 do 600 ljudi. Mogoče bo delno zadostovalo za konflikt na vzhodu Ukrajine, ne bo pa zagotovo, če Rusi Ukrajino še z drugih strani, kjer kopičijo vojaštvo, napadejo v naslednjih dneh.

Rabin Moše Azman, ki smo ga obiskali v njegovi Anatevki, ker so obisk za tuje novinarje pripravili pri Evropski judovski zvezi (EJA), vsekakor upa, da se mu še ne bodo pridružili judje in drugi ukrajinski begunci iz Odese, Harkova ali celo iz Kijeva. EJA je sicer v Kijevu ob svetovnem dnevu holokavsta pripravila dvodnevni mednarodni seminar in nanj povabila tudi novinarje iz vse Evrope. Poudarek seminarja je sicer bil na Babinem jaru, gozdu poleg Kijeva, v katerem so nacisti v letih od 1941 do 1943 postrelili več kot 100 tisoč ljudi, med njimi daleč največ judov. Šlo je za holokavst s svinčenimi kroglami, Sovjetska zveza pa je po vojni zločin zavoljo spora z Izraelom prikrivala.

Dobrodošli so vsi

Rabin Azman pove, da sicer prihaja iz Leningrada (sic!): "Že tedaj sem bil disident in so me zaprli, ker sem govoril, da bo Sovjetska zveza propadla. Mislili so, da sem nor, pa se je nato zgodilo točno to. Pod Putinom pa Stalin Rusom spet postaja všeč. V Ukrajini ni čutiti antisemitizma, kakor ga Kremelj očita Kijevu. V Ukrajini je le še okoli 200 tisoč judov, vendar smo svobodni. Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je do treh četrtin jud, župan Kijeva Vitalij Kličko ima judovsko babico. Res je, da nekateri krogi v Ukrajini skušajo slaviti nacionaliste, ki so med drugo svetovno vojno pomagali Nemcem pri holokavstu. Toda Ukrajinci so pravzaprav mlada nacija, komunizem jim je vzel vse, kar je bilo njihovo, nacionalno in narodno. To razumemo, vendar ne odobravamo iskanja nacionalnih junakov s sporno preteklostjo. Opozarjamo, da ne bi judje znova postali grešni kozli za vse nezgode. Ukrajinci se po osamosvojitvi še iščejo, pa vendar v parlamentu ni nobene nacionalistične ali celo antisemitske stranke."

"V našem štetlu, kakor rečeno, so dobrodošli vsi. V rehabilitacijskem centru je veliko beguncev Ukrajincev iz Donbasa, ne zgolj judje. Tukaj smo v tem covidnem času zbirali kisikove aparate in respiratorje, ki jih je v začetku v Ukrajini in drugod primanjkovalo, in smo jih razdelili po vsej vzhodni Evropi," nadaljuje rabin.

Sumljive rabote okoli Anatevke

Ob Anatevki se je sicer v preteklosti pojavljalo nekaj dvomljivih zgodb. Nekateri največji donatorji so bili obtoženi goljufij, njihovi sodelavci pa celo obsojeni v Izraelu in ZDA. Oktobra 2019 sta bila v ZDA aretirana Igor Furman in Lev Parnas, oba iz neprofitne organizacije Ameriški prijatelji Anatevke. Obtožena sta bila financiranja Trumpove republikanske stranke iz tujine. Proces še ni končan. Pred tem je Trumpov odvetnik Rudy Giuliani napovedal obisk Ukrajine in Anatevke, toda obiska ni nikoli bilo. Je pa mu nato rabin Azman v Parizu podelil častni naziv župana Anatevke.

O vseh teh sumljivih zgodah in nezgodah se z Azmanom, ki sicer novinarjev ne mara preveč, toda v organizaciji EJA nas je vendarle sprejel, nismo mogli pogovarjati. Anatevka je za rabina "pravi mali čudež, ki bo ohranjal židovski način življenja v Ukrajini". Zato nam raje predstavi dva zdravnika, očeta in sina, Georgija in Igorja Čužka, ki z medicinsko ekipo skrbita za bolne v štetlu in invalide v rehabilitacijskem centru. Povedala sta, da sta po uporu separatistov pobegnila iz Luganska, kjer sta po 15 letih morala pustiti svojo, eno najmodernejših zasebnih klinik. Nato nas je rabin popeljal še skozi šolo in menzo, kjer hranijo dnevno okoli 200 ljudi. Lahko smo si celo ogledali eno od stanovanj. Treba je že reči, da ljudje v Anatevki živijo spodobno, pravzaprav za ukrajinske razmere nadstandardno.