Uhajanje plina iz plinovodov Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju na štirih mestih sta povzročili najmanj dve podvodni eksploziji, enakovredni detonaciji več sto kilogramov eksploziva, sta danes v izjavi, ki sta jo predložili Združenim narodom pred zasedanjem Varnostnega sveta, opozorili Švedska in Danska.
"Vse razpoložljive informacije kažejo, da so eksplozije posledica namernega dejanja," sta navedli državi. Vendar vir eksplozij še naprej ni jasen, odgovornost pa zanikata tako Washington kot Moskva.
"Moč eksplozij je bila izmerjena pri 2,3 oziroma 2,1 stopnje po Richterjevi lestvici, kar verjetno ustreza več sto kilogramom eksploziva," sta skandinavski državi zapisali v sporočilu Varnostnemu svetu ZN.
Vsa uhajanja plina so v Baltskem morju pri danskem otoku Bornholm. Dve uhajanji sta v švedski izključni ekonomski coni, drugi dve pa v danski.
Švedska in Danska sta opozorili, da uhajanje plina predstavlja nevarnost za morsko življenje, v okolje pa se sproščajo toplogredni plini. Uhajanje bi se lahko nadaljevalo vsaj do nedelje.
Plinovoda Severni tok 1 in 2, ki povezujeta Rusijo in Nemčijo, sta v zadnjih mesecih središču geopolitičnih napetosti, potem ko je Rusija zmanjšala oziroma celo prekinila dobavo plina v Evropo, domnevno iz maščevanja zaradi sankcij Zahoda po invaziji na Ukrajino. Čeprav plinovoda, ki ju upravlja konzorcij v večinski lasti ruskega energetskega velikana Gazprom, trenutno ne obratujeta, pa je v obeh še vedno plin.
Danska agencija za energijo je že v sredo sporočila, da je iz plinovodov ušla več kot polovica plina, ter napovedala, da naj bi se ob nespremenjenih razmerah plinovoda izpraznila do nedelje, pri čemer pa bo v ozračje ušla velika količina toplogrednih plinov.
