Trump v tožbi trdi, da je BBC zavajal v dokumentarnem filmu o napadu njegovih privržencev na kongres 6. januarja 2021, ko je posnetek zmontiral tako, da je delovalo, kot da je pozival k nasilju.
Tožba trdi, da je BBC zlonamerno povezal dva komentarja, ki ju je Trump podal v razmiku več kot 54 minut, da bi ustvarili vtis, da je svoje podpornike pozval k nasilju, ko je kongres začel uradno potrjevanje njegovega poraza na volitvah proti Joeju Bidnu leta 2020, poroča Politico.
"Novinarji in producenti BBC ne bi mogli združiti dveh različnih delov govora, ki sta bila izrečena v razmiku skoraj 55 minut, če tega ne bi storili namerno. Takšno dramatično izkrivljanje se nikoli ne bi moglo zgoditi po naključju," trdi tožba.
Trump je imel 6. januarja 2021 pred Belo hišo govor in je svojim podpornikom dejal, da bodo šli skupaj proti kongresu, kjer se bodo na vso moč borili, sicer bodo ostali brez svoje države. Podporniki so nato vdrli v kongres, Trump pa je vse to spremljal v televizijskem prenosu v Beli hiši. To je ugotovila posebna kongresna preiskava, zvezno tožilstvo pa je proti Trumpu zaradi poskusa razveljavitve izida volitev vložilo obtožnico, od katere je odstopilo, ko je bil znova izvoljen na položaj predsednika ZDA.
BBC se je prejšnji mesec Trumpu opravičil za montažo, grožnje s tožbo pa zavrnil kot neutemeljene.
Gre za zadnjo v nizu Trumpovih tožb za odškodnine od novinarskih organizacij, ki jih redno napada. Doslej je dobil tožbo proti televizijama ABC in CBS. Tožbi proti časopisoma Wall Street Journal in New York Times se nadaljujeta, tožbo proti CNN pa je že izgubil. BBC bo najverjetneje spodbijal pristojnost ameriškega sodišča za tožbo, saj dokumentarni film v ZDA ni bil nikoli prikazan.
V zvezi z napadom na kongres se s tožbo sooča tudi Trump, ki ga nekdanji kongresni policisti in drugi tožijo zaradi spodbujanja privržencev k napadu na kongres in zahtevajo odškodnino za smrtne primere, telesne in duševne rane ter uničeno premoženje.
Dokler je na položaju, je pred to tožbo varen, vendar pa je sodišče doslej ugotovilo, da je v govoru najprej privržence podžigal s trditvami o volilnih prevarah, k mirnim protestom pa je pozval šele, ko je večji del množice že odšel proti kongresu.
