To je storil nekaj dni po tem, ko je med obiskom v Združenem kraljestvu omenil idejo o ponovnem ameriškem prevzemu nadzora nad bazo, poročajo tuje agencije.
"Če Afganistan ne vrne letalske baze Bagram tistim, ki so jo zgradili, Združenim državam Amerike, SE BODO ZGODILE SLABE STVARI!!!" je Trump zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.
Trump je v četrtek po srečanju z britanskim premierjem Keirom Starmerjem na novinarski konferenci dejal, da si ZDA prizadevajo ponovno prevzeti nadzor nad bazo, ki so jo ameriške sile uporabljale po napadih 11. septembra 2001.
"Eden od razlogov, zakaj si želimo to bazo, je, kot veste, ta, da je eno uro oddaljena od mesta, kjer Kitajska proizvaja svoje jedrsko orožje," je dejal ameriški predsednik, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V soboto je nato Trump novinarjem v Beli hiši dejal, da se o Bagramu pogovarja z Afganistanom. "Trenutno se pogovarjamo z Afganistanom, to bazo želimo dobiti nazaj in jo želimo dobiti hitro, takoj. In če je ne bodo vrnili, boste izvedeli, kaj nameravam storiti," je dejal.
Trump je doslej večkrat izrazil obžalovanje zaradi izgube dostopa ZDA do oporišča in opozoril na njegovo bližino Kitajski, a je bilo v četrtek prvič, da je javno povedal, da dela na tem, poroča AFP.
Bagram, največja letalska baza v Afganistanu, ki se nahaja približno 50 kilometrov od Kabula, je dve desetletji ZDA služila za operacije proti talibanom, potem ko je Washington po napadih na ZDA 11. septembra 2001 strmoglavil talibansko vlado.
Sile ZDA in zveze Nato so se julija 2021 kaotično umaknile iz Bagrama. Po umiku so talibani prevzeli oblast v državi, strmoglavili vlado, ki so jo podpirale ZDA, in zavzeli bazo.
Za umik ameriških sil iz Afganistana do maja 2021 se je s talibani dogovorila prva Trumpova administracija februarja leta 2020, vlada njegovega naslednika, nekdanjega predsednika Joeja Bidna pa je nato umik izpeljala avgusta istega leta.
Amnesty International, Human Rights Watch in druge mednarodne nevladne organizacije so večkrat izpostavile obtožbe o sistematičnih kršitvah človekovih pravic s strani ameriških sil v Bagramu, zlasti v zvezi s pridržanimi v ameriški vojni proti terorizmu, poroča AFP.
