Kaže, da je storitev pošiljanja kratkih tekstovnih sporočil SMS (Short Message Service), ki smo jo začeli uporabljati pred 30 leti, v zatonu, kar je predvsem posledica vse bolj razširjene uporabe sporočilnih in spletnih aplikacij, kot so WhatsApp, Messenger in Telegram. Kljub temu še naprej ostaja najpogosteje uporabljana sporočilna storitev na mobilnih telefonih. Najboljši dokaz, da utegne kmalu postati le spominek, kakršne obožujejo zbiratelji starih predmetov, je dejstvo, da so decembra 2021 na dražbi avkcijske hiše Agot v Franciji v obliki nezamenljivega žetona oziroma NFT prodali prvi SMS v zgodovini, ki ga je 3. decembra 1992 poslal mobilni operater Vodafone. NFT, virtualni zbirateljski predmeti, opremljeni s certifikatom o avtentičnosti, pravkar revolucionirajo internet.
Pičlih 160 znakov in nič več so bila lahko sprva dolga SMS-sporočila
Sporočilo, ki ga je 3. decembra leta 1992 prejel Richard Jarvis, sodelavec podjetja Vodafone, je bilo sestavljeno iz 15 črk, bila je fraza Merry Christmas (Vesel božič). To sporočilo, ki je bilo poslano z računalnika, je zaradi svoje preproste uporabe revolucioniralo metode komunikacije. Tehnologija izvira iz Evrope, pravi Marc-Antoine Dupuy, sin francoskega inženirja Philippa Dupuyja, ki velja za enega od izumiteljev tehnologije GSM, druge generacije mobilnih omrežij (2G), ki je omogočila razširjeno uporabo storitve SMS konec devetdesetih let preteklega stoletja.
Ker je bila velikost sporočila omejena na 160 znakov, so začeli uporabniki krajšati besede, zato so bili napisani esemesi včasih podobni kodiranim besedilom, opremljenim z emodžiji oziroma simboli, ki nadomeščajo besede ter izražajo čustva, reakcije, dejanja in še veliko drugega. Razvoj komunikacijskih tehnologij in zmogljivosti pametnih telefonov je nato odprl vrata v svet neskončnih možnosti teh sporočil, neprimerno daljših kot na začetku in oplemenitenih s fotografijami, videi in drugim materialom.
Uporaba storitve SMS je bila do začetka leta 2010 še vedno zelo razširjena, zlasti za izmenjavo pozdravov in čestitk, nato pa so jo ljudje za medsebojne pogovore uporabljali vse manj. V Veliki Britaniji danes napišejo le četrt toliko sporočil, kot so jih napisali pred desetimi leti. V prvi polovici tega leta so jih po podatkih britanskega regulatorja za komunikacije napisali manj kot deset milijard. To je predvsem posledica pojava družbenih omrežij Facebook, Snapchat in Instagram ter spletnih sporočilnih aplikacij, kot so WhatsApp, Messenger, iMessage, Viber in Telegram, s katerimi se je mogoče med bivanjem v tujini izogniti visokim stroškom gostovanja, saj omogočajo telefonsko in sporočilno komuniciranje po internetu. V Aziji so se v ospredje prebile sporočilne storitve WeChat (Kitajska), Line (Japonska) in Kakaotok (Južna Koreja), predvsem zaradi inovacij, kot sta možnost ustvarjanja pogovornih skupin in označevanje sporočil za prebrana, ki so pritegnile mlajše generacije.
Po mnenju nekaterih so kratka sporočila nujno potrebna kot orodje za preverjanje identitete in varnosti, pa naj gre za dostop do bančnih računov ali za prevzemanje poštnih pošiljk in naročanje na zdravstvene preiskave, kot je na primer testiranje za covid-19. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pa na to, da storitev SMS ne bo še tako hitro utonila v pozabo, nakazuje veliko povpraševanje oglaševalskih in transakcijskih aplikacij po njej, njihovi prihodki, povezani z esemesi, naj bi leta 2023 po vsem svetu presegli 50 milijard dolarjev.
