Vojislav Bercko
Britanski premier Boris Johnson je pred jutrišnjim obiskom nemške kanclerke Angele Merkel in pojutrišnjim srečanjem s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in vrhom voditeljev skupine G7, torej najmočnejših svetovnih držav, ki bo konec tedna v francoskem obmorskem mestu Biarritz, vrgel Evropski uniji novo rokavico. Pisal je namreč odhajajočemu predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku in predlagal črtanje tako imenovanega irskega varovala iz sporazuma, ki ga je sklenila njegova predhodnica Theresa May, ki je julija odstopila, potem ko ji v treh glasovanjih ni uspelo spraviti dogovora o brexitu skozi britansko parlamentarno proceduro. Johnson, ki je eden najglasnejših zagovornikov britanskega odhoda iz EU, je skoraj ultimativno zahteval zamenjavo irskega varovala z zavezami glede prihodnjih ureditev, irsko varovalo, ki naj bi po ločitvi ohranilo odprto mejo na irskem otoku, torej med samostojno Republiko Irsko in nemirno Severno Irsko, ki je del Velike Britanije, pa je označil za nedemokratično in neskladno s suverenostjo Združenega kraljestva. "Predlagam, da se varovalo nadomesti z zavezo, da se takšne ureditve uvedejo do konca prehodnega obdobja in v okviru prihodnjih odnosov," je zapisal Johnson v pismu Tusku. Novi britanski premier sicer vztraja, da bo 31. oktobra Velika Britanija v vsakem primeru zapustila EU, z dogovorom ali brez njega. A v tem pismu je nekoliko omilil ton in zagotovil, da si bo njegova vlada energično in odločno prizadevala za to, da bi vseeno našli pot do dogovora.
V Bruslju in preostalih članicah za zdaj niso pripravljeni ponovno odpirati sporazuma, ki je bil novembra lani dosežen med Mayevo in voditelji preostalih 27 držav članic EU. Doslej so vseskozi poudarjali, da je bil dogovor o brexitu zelo skrbno dorečen na pogajanjih. Tudi glede irskega varovala v EU vztrajajo, da je nujno za zaščito evropskega notranjega trga, če se želi ohraniti odprta meja med Irsko in britansko Severno Irsko, brez nadzora pretoka ljudi in blaga. V tem primeru bi Velika Britanija ostala vezana na izpolnjevanje evropskih pravil, četudi Johnsonova vlada, v kateri prevladujejo izraziti evroskeptiki, noče niti slišati o enotnem carinskem območju ali čem podobnem. Varovalo sicer predvideva prehodno obdobje, v katerem bi dorekli pravila, ki bi ohranila odprto mejo na irskem otoku, hkrati pa povsem ločila Združeno kraljestvo od EU. A po mnenju britanskih poslancev bi to lahko prineslo le ponovno uvedbo nadzora na meji med Irsko in Severno Irsko, česar si v luči ohranjanja miru med tamkajšnjimi katoliki in protestanti ne želi nihče, ali pa nadzor na meji med Severno Irsko in preostalim Združenim kraljestvom, kar bi lahko ogrozilo celovitost države.
Evropska unija, ki je po majskih parlamentarnih volitvah v fazi kadrovskega prestrukturiranja, ki naj bi se končalo do konca leta, se je odzvala pričakovano - z zavrnitvijo britanskega izsiljevanja. Johnsonovo pismo ne predvideva zakonite operativne rešitve za preprečitev ponovne vzpostavitve trde meje na irskem otoku, je novinarjem povedala tiskovna predstavnica Evropske komisije Natasha Bertaud. Znova je poudarila, da je stališče komisije, ki jo je zadnjih pet let vodil Jean-Claude Juncker in ga bo s 1. novembrom nasledila bivša nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen, podobno stališču predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska. "Varovalo je zavarovanje, da bi se izognili trdi meji, dokler ne bomo našli alternative. Tisti, ki nasprotujejo varovalu in ne predlagajo realističnih alternativ, dejansko podpirajo ponovno vzpostavitev meje. Čeprav tega ne priznajo," je na družbenem omrežju Twitter poudaril Tusk. Bertaudova je dodala, da je Evropska komisija še naprej pripravljena konstruktivno delovati v okviru svojega mandata.
