Kirilo Budanov je človek, ki ga Moskva po njegovih besedah še vedno poskuša ubiti. A prav on je zdaj v eni najbolj občutljivih vlog ukrajinske države: išče pot do konca vojne z Rusijo. Nekdanji šef ukrajinske vojaške obveščevalne službe HUR je za The Times dejal, da je v zadnjih letih preživel najmanj deset poskusov atentata. Kremlj naj bi ga poskušal likvidirati tudi zdaj, ko sodeluje v mirovnih pogovorih. "Ne potrebujem zaupanja. Potrebujem rezultat," pravi Budanov. Po njegovih besedah mu dolgoletne izkušnje iz obveščevalnega sveta pomagajo tudi za pogajalsko mizo. Še vedno naj bi imel dostop do virov in vplivnih ljudi v Rusiji. "Z njimi delamo že leta. Verjemite mi, vem, kako se z njimi pogovarjati."
Budanov je veljal za enega najpomembnejših ljudi ukrajinskega varnostnega aparata. Vodil je HUR, sodeloval v specialnih operacijah za sovražnikovimi linijami, večkrat bil ranjen in prejel najvišje ukrajinsko vojaško odlikovanje. Njegovo ime se povezuje z operacijami proti ruskim poveljnikom, propagandistom in sodelavcem Moskve na okupiranih območjih Ukrajine. Zato naj bi bil že dolgo visoko na seznamu ljudi, ki jih želi Kremlj odstraniti.
Ukrajinska varnostna služba SBU je lani sporočila, da je preprečila načrtovan raketni napad na njegov konvoj. Njegova žena Marijana Budanova je bila pred tem domnevno zastrupljena s težkimi kovinami, skupaj z več pripadniki ukrajinske obveščevalne službe. Že leta 2019 je pod njegovim avtomobilom eksplodirala bomba, ki se je sprožila prezgodaj in hudo ranila domnevnega ruskega agenta. Kljub temu Budanov pogajanj z Rusijo ne opisuje kot vprašanja zaupanja. Zanj je to naloga, ki mora prinesti rezultat. Kot šef HUR je sodeloval pri izmenjavah vojnih ujetnikov, pogosto prek tajnih kanalov znotraj Rusije. Ti stiki naj bi zdaj pomagali tudi pri mirovnih pogovorih.
A napredek je počasen. Velika izmenjava ujetnikov, napovedana po načelu tisoč za tisoč, se je nazadnje skrčila na 205 vojnih ujetnikov. Datum novih pogovorov še ni določen. Budanov ob tem opozarja, da Rusija še vedno lahko močno udari. Po njegovih besedah je sposobna izvesti velik napad na središče Kijeva. Grožnje z raketami Orešnik jemlje resno, čeprav pravi, da trenutno ni znakov neposrednih priprav na jedrski napad. "Rusija lahko kadarkoli izvede jedrski napad na katerikoli razdalji. A to je predvsem politična odločitev," je dejal.
Ukrajina se medtem vse bolj opira na vojaško tehnologijo, predvsem drone. Budanov trdi, da država ni več le prejemnica zahodne pomoči, ampak postaja izvoznica vojaškega znanja. Zahod pa po njegovem zamuja pri razvoju učinkovite večplastne zračne obrambe, saj drage rakete pogosto sestreljujejo poceni drone, izdelane v nekaj dneh.
O mobilizaciji govori brez olepševanja. Prostovoljci ne morejo več pokriti vseh potreb vojske, pravi. "Druge poti ni. V nasprotnem primeru bi država preprosto padla." Budanov tako ostaja eden najbolj nenavadnih obrazov te vojne: obveščevalec, ki je bil leta tarča atentatov, zdaj pa mora govoriti z nasprotnikom, ki ga po njegovih besedah še vedno želi mrtvega. Njegova naloga ni verjeti Rusiji. Njegova naloga je iz vojne izsiliti konec.
