Nadaljujemo pogovor z Valentinom Zdravkom Inzkom, vendar tokrat o Bosni in Hercegovini. Prvi del intervjuja s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev, ki smo ga v Večeru objavili v torek, se je vrtel samo okoli položaja koroških manjšine v Avstriji. Sedaj objavljamo še drugi del, ki pa se ubada z Bosno in Hercegovino. Sicer avstrijski diplomat Inzko, ki je bil med drugim tudi avstrijski veleposlanik v Ljubljani, je namreč med letoma 2009 in 2021 bil visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini (BiH). Z Inzkom sme se pogovarjali v Celovcu nekaj dni po tem, ko je odstopil njegov naslednik Nemec Christian Schmidt.
Medtem sta se na to temo oglasila še dva nekdanja visoka predstavnika v BiH. Šved Carl Bildt in še en avstrijski diplomat, prav tako po rodu koroški Slovenec, Wolfgang Petritsch. V članku za nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung sta ocenila, da BiH po več kot tridesetih letih od Daytonskega sporazuma ne potrebuje več mednarodnega nadzora, temveč verodostojno evropsko prihodnost. Namesto iskanja Schmidtovega naslednika, ki naj bi ga v OZN izvolili jutri, predlagata strateški začetek. Sugerirata, da naj zaprtje Urada visokega predstavnika (OHR) evropski voditelji tesno povežejo z vstopom BiH v Evropsko unijo. Inzko meni drugače.
"Schmidt je kar dobro začel in se vživel v situacijo v Bosni in Hercegovini, ki je zelo težka. Za tujce je pravi labirint. Schmidt je bil visoki predstavnik skoraj pet let. Poznal sem ga že, ko je bil nemški minister za poljedelstvo. Že tedaj je veliko vedel o Bosni in Hercegovini in enkrat je obiskal Milorada Dodika zaradi nekega kompromisa z Evropsko unijo na področju kmetijstva. Dodik je bil proti in Schmidt se je z njim pogovoril in je rekel: 'Če boste res zaradi tega zakona imeli izgube, vam jih bo unija poplačala.' Ko pa je postal visoki predstavnik, sta se z Dodikom razšla. Kajti Dodik je z mesta predsednika Republike srbske vedno znova grozil z ukinitvijo Urada visokega predstavnika (OHR) in celo z razbitjem države. Toda če ukineš OHR, moraš menjati ustavo. To je tako, kot če bi sredi nogometne tekme izključil sodnika, nogometašem pa pustil igrati naprej. Ampak če si to želiš, moraš spremeniti pravila igre. OHR je del ustave, tudi mednarodni sodniki v ustavnem sodišču so – hvala bogu – del ustave.
Schmidt je bil proti temu, da se državno posest, se pravi polja, ceste, karkoli je državno premoženje, da se to uporabi za nov naftovod s Krka v Bosno in Hercegovino brez zakonskih osnov. Dodik je bil za, projekt je dal neki firmi brez razpisa in brez premišljanja, da se deli državna imovina. Schmidt pa je imel pomisleke. Tudi v Sloveniji potoki verjetno spadajo pod občine, Blejsko jezero ali Sava pa ne. To je državno, to moraš razlikovati. Ampak v Bosni je tendenca, da vse, kar je državno, dobijo entitete, pa kantoni in občine. Temu se je Schmidt uprl v zvezi z gradnjo tega naftovoda s Krka."
A zamerili so mu Američani. Ali nova ameriška administracija pod Donaldom Trumpom tako zmanjšuje vpliv Evrope v Bosni in Hercegovini?
"Glejte, na svetu obstaja tekmovanje konfliktov. Zdaj je na prvem mestu Bližnji vzhod, na drugem mestu najbrž Ukrajina. Na ostale konflikte so ljudje že pozabili, recimo, kako se v Sudanu dogaja huda krivica, ubijanje ljudi in tako naprej. Še drugi hudi konflikti so na svetu, toda Bosna je pri tem tekmovanju čisto zadaj. Morda številka 20. To je lahko po eni strani dobro, po drugi strani pa slabo, saj Bosna vendarle še potrebuje mednarodno prisotnost. Vem, da nekateri propagirajo odhod OHR, ampak sam menim, da mora visoki predstavnik še ostati. Mednarodna prisotnost zavezniških sil v Nemčiji je trajala 49 let. Na Cipru so enote Združenih narodov že več kot 60 let, pa je Ciper celo v Evropski uniji. Zakaj potem mednarodne prisotnosti ne bi bilo več v Bosni? Šele ko se bo položaj popravil in izboljšal, bo OHR postal odveč.
Tudi v Avstriji je bilo tako. Po desetih letih so zavezniki šli domov, ker so videli, da smo vzpostavili demokratične institucije, da imamo dobro sodstvo in tisk, poštene volitve. In so lahko šli domov. Vendar so kljub temu celo Avstriji zapustili 32. člen Avstrijske državne pogodbe, po katerem ostaja nadzor veleposlanikov zavezniških držav in ti lahko še zmeraj posežejo, če bi se zgodilo kaj grobega. Tudi menim, da ko OHR ne bo več, če ga res zaprejo, bo moral še vseeno ostati nekakšen zunanji monitoring. Vendar nismo tako daleč. Čeprav naj ob tem dodam, da je v svetu vse polno ministrov bosanskega porekla. V Avstraliji je bil še do lani minister za industrijo Ed Husic po rodu iz Bosne. In Avstralija ni majhna država ..."
... seveda ne, to je kontinent!
"Avstrijci smo imeli ministrico za pravosodje Almo Zadić, na Švedskem je bila s komaj 27 leti ministrica za prosveto, šolstvo Aida Hadžialić. V Domu lordov Združenega kraljestva sedi Arminka Helić iz Gračanice, ki je bila v kabinetu Willieama Hagueja, ministra za zunanje zadeve v senci. On jo je predlagal za Dom lordov in je zdaj baronesa. Samo v dunajskem zveznem in v dunajskem mestnem parlamentu imamo deset poslancev, ki so bosanskega porekla. In Boris Nemšić, po rodu iz Sarajeva, je bil najboljši direktor avstrijskega telekoma A1. Žal vsi ti uspešni ljudje nekako ne pridejo do veljave in do poteze v stari domovini."
Za konec pa še to. V nekaterih krogih pri nas se ugiba, da bi lahko bil novi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Slovenec po imenu Roman Zaviršek?
"No, o tem nisem nič slišal. Sem pa slišal, da bi morda to lahko bil Borut Pahor. Toda največ se govori o Italijanu Antoniu Zanardi Landi, ki je bil prej italijanski ambasador v Beogradu in Moskvi. Karte se bodo mešale in položile na mizo prav danes, ko zaseda Svet za implementacijo miru pri OZN, ki določa, kdo bo visoki predstavnik. Varnostni svet torej ne izbira visokega predstavnika, kot mnogi zmotno mislijo, ampak ga zgolj požegna. Izberejo oziroma izvolijo ga v omenjenem Svetu za implementacijo miru, v PIC, Peace Implementation Council. Tudi Schmidta so izbrali tam, nato pa ga Rusija v Varnostnem svetu ni potrdila. In že prej, v drugih časih, ni bil potrjen niti Christian Schwarz-Schilling, pa je kljub temu postal visoki predstavnik."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
