Švedsko članstvo v Natu bi zmanjšalo nevarnost konfliktov v severni Evropi, je pokazala danes predstavljena revizija varnostne politike, ki so jo opravile stranke v švedskem parlamentu. Švedska vlada naj bi se v naslednjih dneh odločila, ali bo zaprosila za članstvo v Natu. "Švedsko članstvo v Natu bi zvišalo prag za nevarnost vojaških spopadov in tako imelo odvračalni učinek v severni Evropi," piše v poročilu, ki so ga danes predstavili na tiskovni konferenci v Stockholmu.
Poročilo sicer ni vsebovalo konkretnih priporočil o tem, katero pot naj Švedska dokončno izbere, vendar so v njem opozorili, da "ni realno razvijati dvostranskih obrambnih zavezništev zunaj obstoječih evropskih in evroatlantskih struktur". Poročilo ob tem opozarja, da "v okviru sedanjih dogovorov o sodelovanju na področju obrambe ni zagotovila, da bi Švedska dobila pomoč, če bi bila tarča resne grožnje ali napada".
V četrtek sta finska premierka Sanna Marin in predsednik Sauli Niinistö sporočila, da mora po njunem mnenju Finska "nemudoma zaprositi za članstvo v Natu". Švedska zunanja ministrica Ann Linde je ob tem poudarila, da bodo ukrepi Finske vplivali tudi na Švedsko in "jih je treba upoštevati". Opozorila je, da se bo Rusija tako na finsko kot na švedsko članstvo odzvala negativno, vendar je novinarjem povedala, da ne pričakujejo "konvencionalnega vojaškega napada" s strani Rusije.
Švedska in sosednja Finska sta bili več desetletij vojaško nevtralni, vendar je po ruski invaziji na Ukrajino 24. februarja v obeh državah močno narasla javna in politična podpora za pridružitev Finske in Švedske zvezi Nato.
