"Moja ocena je, da smo se lotili vseh preiskovalnih ukrepov, ki bi se jih lahko. Ampak dokazi niso dovolj močni, da bi vložili obtožnico," je dejala Eva-Marie Persson.
Švedsko pravosodje je tako opustilo pregon ustanovitelja Wikileaksa, ki so mu očitali, da je leta 2010 v Stockholmu posilil žensko. Poleti so na Švedskem potekala nova zaslišanja, ampak niso zbrali dovolj dokazov oz. ti niso več tako trdni, saj je minilo že toliko let od domnevnega posilstva.
Julian Assange je očitke vztrajno zanikal, sedem let pa se je izogibal izročitvi na Švedsko, potem ko je leta 2012 našel zatočišče na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Maja letos so 48-letnika izgnali z veleposlaništva, nakar ga je aretirala britanska policija. Obsodili so ga na 50 tednov zapora zaradi kršitve pogojnega izpusta. Trenutno je v zaporu Belmarsh v Londonu.
Perssonova je danes pojasnila, da je možno vložiti še ugovor proti opustitvi preiskave. Odvetnica domnevne žrtve Elisabeth Massi Fritz je dejala, da bosta razmislili o pritožbi, saj je tožilstvo vedno verjelo, da je žrtev podala kredibilno izjavo.
Odgovorni urednik Wikileaksa Kristinn Hrafnsson je v odzivu danes tvitnil, da se morajo osredotočiti na drugo grožnjo, o kateri je Assange svaril že leta, to je po njegovih besedah vztrajni pregon ZDA in grožnjo, ki jo predstavlja svobodi do izražanja.
Washington sicer Assangea obtožuje izdaje vladnih skrivnosti in mu grozi izročitev ZDA. Glavno zaslišanje v zvezi z morebitno izročitvijo ZDA je v Veliki Britaniji predvidno naslednje leto; začelo naj bi se 25. februarja.
Obtožnica ZDA proti Assangeu ima 18 točk. Med drugim je obtožen zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, ki naj bi ji pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije, in vohunstva. V primeru, da ga bodo spoznali za krivega, mu grozi do 175 let zapora.
