Vsakršna kitajska dobava orožja Rusiji bi bila zgodovinska napaka, ki bi naletela na hude posledice, so se danes po besedah generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga strinjale članice zavezništva. Več članic, tudi ZDA, je napovedalo oster odziv.
"Zaveznice so bile jasne, da bi bilo vsakršno zagotavljanje smrtonosne pomoči Kitajske Rusiji zgodovinska napaka z velikimi posledicami," je po dvodnevnem zasedanju zunanjih ministrov Nata, na katerem so razpravljali tudi o politiki do Kitajske, dejal Stoltenberg.
Na vprašanje, kakšen bi bil odziv Nata, je odgovoril zgolj, da je več članic, tudi največja, jasno napovedalo, da bi bile posledice hude.
Stoltenberg je povedal, da doslej niso našli dokazov, da bi Kitajska Rusiji dobavljala orožje, vendar pa početje Pekinga pozorno spremljajo.
Obenem je poudaril, da je treba biti v odnosih s Pekingom jasen, da je vse tesnejše sodelovanje Kitajske in Rusije skrb vzbujajoče. Peking namreč ni obsodil ruske agresije na Ukrajino, prav tako pa pomaga pri spodbujanju ruskega gospodarstva, je dejal generalni sekretar.
Na zasedanju so se ministri članic posvetili pripravam na vrh
"V času, ko se Peking in Moskva borita proti na pravilih temelječemu mednarodnemu redu, je še pomembneje, da stojimo skupaj. Tako kot zavezniki v Natu, kot s podobno mislečimi partnerji," je še povedal.
O politiki do Kitajske so tako na današnjem delu zasedanja razpravljali tudi s predstavniki Evropske unije, Azije, Japonske, Nove Zelandije in Južne Koreje. Voditelje teh držav je Stoltenberg povabil tudi na julijski vrh Nata v Vilniusu.
Na zasedanju so se ministri članic posvetili pripravam na vrh. Tako so govorili o ambicioznejših zavezah glede proračunskih izdatkov za obrambo in izzivih, ki jih zavezništvu prinaša globalni jug.
"Še naprej bomo sodelovali z našimi partnerji, vključno z Mavretanijo in Tunizijo, da bi jim pomagali pri vzpostavljanju njihovih obrambnih institucij in stabilizaciji držav," je povedal Stoltenberg.
Še naprej pa bodo podpirali tudi države, ki so deležne pritiskov s strani Rusije, vključno z BiH, Moldavijo in Gruzijo, je še dejal po koncu dvodnevnega zasedanja.
Na njem je prvič kot polnopravna članica sodelovala Finska, ki se je zavezništvu pridružila v torek ob 74. obletnici njegove ustanovitve.
