Med njimi so nekdanji obveščevalci, vojni dobičkarji in oligarhi, katerih podjetja so pod sankcijami zaradi vojne v Ukrajini, je v sredo razkrila srbska preiskovalna mreža Krik.
Novinarji srbske mreže za preiskovanje kriminala in korupcije Krik ter ruskega portala Pomembne zgodbe (Važnije historii), ki deluje na spletni strani istories.media, so pregledali vse odločitve Srbije o podelitvi državljanstev od začetka leta 2022 do aprila 2025.
Odkrili so, da so 204 ruski državljani srbski potni list dobili po posebnem sklepu vlade. Ta se je pri svoji odločitvi sklicevala na zakon, ki omogoča podelitev državljanstva tujcem ne glede na izpolnitev siceršnjih pogojev, če je to pomembno za interes Srbije.
Med tistimi, ki so na ta način dobili državljanstvo in s tem možnost zaobiti omejitve, ki so jih nekatere države EU uvedle za ruske državljane zaradi vojne v Ukrajini, je več Rusov, povezanih s politično elito iz Kremlja, rusko varnostno službo (FSB) in vojaško industrijo. Med njimi so tudi posamezniki, ki so obogateli v vojni v Ukrajini, ter drugi poslovni velikani, piše Krik.
Eden izmed njih je vojni dobičkar Ivan Sibirev, čigar podjetje R-Stroy je Rusija med drugim najela za izvajanje obnove v od vojne uničenem ukrajinskem mestu Mariupolju. EU je podjetje lani sankcionirala zaradi bogatenja na račun vojne.
Po enakem postopku je srbska vlada podelila državljanstvo nekdanjemu pripadniku ruske varnostne službe (FSB) Viktorju Šendriku. Ta je tudi dolgoletni sodelavec ruskih oligarhov Arkadija in Borisa Rotenberga, ki finančno podpirata neonacistični bataljon navijačev Espanjola, ki se bori v Ukrajini kot del ruskih sil.
Po posebnem postopku je državljanstvo prejel še Dimitrij Sergejev, tesen prijatelj sina nekdanjega sekretarja ruskega sveta za nacionalno varnost Nikolaja Patruševa.
Patrušev je po pisanju srbskega časnika Danas z Aleksandrom Vulinom, ki je bil do nedavno podpredsednik srbske vlade, pred tem pa šef varnostno-obveščevalne službe Bia, oblikoval "delovno skupino za boj proti barvnim revolucijam". Njena naloga je preprečevanje protestov in organiziranje nadzora nad aktivisti, novinarji in zagovorniki človekovih pravic.
Srbska vlada in posamezniki, omenjeni v raziskavi, se na poizvedbe novinarjev Krika in Pomembnih zgodb niso odzvali.
Srbija vse od ruske invazije na Ukrajino, ki se je začela februarja 2022, ohranja tesen odnos z Moskvo in v nasprotju z EU, ki se ji želi pridružiti, zavrača uvedbo sankcij proti Rusiji.
