
Voditelji ključnih evropskih držav, EU in zveze Nato so se danes v Parizu strinjali, da morajo evropske države zvišati izdatke za obrambo, je mogoče razbrati iz njihovih sporočil po srečanju.
"Soglasno smo se strinjali, da je zvišanje - bistveno zvišanje - obrambnih izdatkov nujno potrebno," je po srečanju, ki ga je gostil francoski predsednik Emmanuel Macron, povedal poljski premier Donald Tusk.
Da je Evropa pripravljena veliko več vlagati v svojo lastno varnost, je današnje pogovore v Parizu na družbenem omrežju X povzel tudi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte.
Prav tako je po njegovih besedah Evropa pripravljena igrati vodilno vlogo pri zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini.
"Evropa zagotavlja svoj delež vojaške pomoči Ukrajini. Obenem pa moramo okrepiti obrambo v Evropi," pa sta na omrežju X v medsebojno usklajeni izjavi zapisala predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Kot sta dodala, so na srečanju v Parizu znova potrdili, da si Ukrajina zasluži "mir prek moči". "Mir, ki bo upošteval njeno neodvisnost in ozemeljsko celovitost, z močnimi varnostnimi jamstvi," sta poudarila.
Francoski predsednik, ki srečanja še ni komentiral, je danes v Elizejski palači na pogovorih o evropski varnosti in miru v Ukrajini poleg zgoraj omenjenih voditeljev gostil še predsednike vlad Nemčije, Velike Britanije, Italije, Španije, Nizozemske in Danske.
Potekali so v senci dogovora ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ruskega predsednika Vladimirja Putina, da njuni državi začneta pogajanja o končanju vojne v Ukrajini. Iz ZDA obenem prihajajo vse glasnejši pozivi, da mora Evropa storiti več za svojo varnost.

Scholz: Sodelovanje med Evropo in ZDA je nujno
Evropa in ZDA morata sodelovati na področju varnosti, je po srečanju poudaril nemški kancler Olaf Scholz. Ponovil je, da je prezgodaj za razpravo o pošiljanju vojakov v Ukrajino. "Zveza Nato je vedno temeljila na našem sodelovanju in deljenju tveganj, kar zagotavlja našo varnost. Tega se ne sme nikoli postaviti pod vprašaj," je po srečanju povedal nemški kancler. Poudaril je, da je treba Ukrajino še naprej podpirati v njenem boju z rusko agresijo. Za razpravo o pošiljanju evropskih vojakov v Ukrajino pa je medtem še "povsem prezgodaj" in "zelo neprimerno", medtem ko vojna še poteka.
Golob: Zagovarjamo čimprejšnje premirje
Dogajanje je komentiral tudi premier Robert Golob: "Današnje neformalno srečanje nekaterih evropskih voditeljev v Parizu vidimo predvsem kot srečanje vplivnih evropskih članic zveze NATO. O tem sem danes govoril tudi s predsednikom Evropskega sveta Antónijem Costo. Slednji je zagotovil, da nas bo po srečanju v Parizu seznanil z nadaljnjimi koraki, tudi o možnem sklicu izrednega zasedanja Evropskega sveta. Slovenija zagovarja čimprejšnje premirje in začetek pogajanj o trajnem in pravičnem miru."

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da niso obveščeni o pogovorih ZDA in Rusije in da Ukrajina ne bo priznala nobenih sporazumov brez sodelovanja Kijeva. "Ne moremo priznati sporazumov o nas brez nas," je dejal, poroča BBC. Da bi morala v pogovore biti vključena Ukrajine, je dejal tudi Marco Rubio, ameriški zunanji minister. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem dejal, da je imela Evropa več priložnosti za reševanje Ukrajine in da ne ve, zakaj bi sodelovali v pogajanjih, ko pa si želijo nadaljevati vojno.
Pirc Musar: Samo enotna Evropa je lahko močna Evropa
Na današnje pogovore evropskih voditeljev o varnosti v Evropi in vojni v Ukrajini se je odzvala tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar: "Z zaskrbljenostjo spremljam dogajanja, povezana s prizadevanji za mir v Ukrajini. Evropske države so ob začetku ruske agresije v Ukrajini družno stale ob strani Ukrajini pri zaščiti njene ozemeljske celovitosti. To je vseskozi poudarjala tudi Slovenija, skladno z njenim nacionalnim interesom varovati ozemeljsko celovitost držav, suvereno enakost in nasploh spoštovati mednarodno pravo. S svojo podporo ozemeljski celovitosti Ukrajine in nesprejemljivosti reševanja konfliktov z oboroženim bojem namesto po mirni poti, so evropske države pokazale tudi, da enotnost krepi njihovo težo v mednarodnih odnosih. Samo enotna Evropa je namreč lahko močna Evropa in s tem enakovreden akter v mednarodnih odnosih. Samo Evropa, ki po svetu zbuja spoštovanje kot politični, vojaški, ekonomski in etični akter, je zmožna zagotavljati (človekovo) varnost doma. In samo takšna Evropa bo lahko samozavestna v mednarodnih odnosih.
Žal se je ta enotnost postopoma krhala. Kljub temu, da je večina evropskih držav vseskozi stala in še vedno stoji ob strani Ukrajini, je Evropa postala ranljiva. Nova ameriška administracija se tega zaveda, sicer ne bi tako drzno napovedala, da bo mir v Ukrajini vzpostavila brez pomoči evropskih držav, tudi brez upoštevanja temeljnih načel mednarodnega prava o prijateljskih odnosih med državami in s partikularnimi transakcijami, ki bi lahko še bolj prizadele ukrajinski narod.
V tem smislu obžalujem, da v prizadevanjih za mir v Ukrajini iz Evrope prihajajo napačna sporočila. Na izrednem vrhu o Ukrajini namreč ne bodo sodelovali voditelji vseh evropskih držav oz. držav članic EU. Na simbolni ravni s tem sklicatelji pariškega vrha svetu dokazujejo, da niti v Evropi države niso obravnavane enakopravno. To ni v duhu evropskega integracijskega procesa. To ni Evropa, za katero si prizadevamo. To ni Evropa, ki bi jo spoštovali v svetu. To ni Evropa, ki bi bila upoštevanja vredna partnerica severnoameriški zaveznici.
Ravno v teh težkih časih, ko sta moč in enotnost Evrope na hudi preizkušnji, je vsaka, tudi simbolna navzočnost vseh evropskih držav na vrhu, na forumih, kjer se odloča o vojni in miru, nujna. Že na vrhu v Parizu bi moralo biti tako."