Miha Raičevič
Iz Washingtona so prišle trditve, da Donald Trump ne podpira sprejema Ukrajine v severnoatlantsko zavezništvo. Poleg tega pa se ta teden ob napovedi srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o usodi Ukrajine ni zavezal, da bo Kijev sodeloval v pogovorih. A Kijev in njegove evropske zaveznice vztrajajo, da mora biti Ukrajina del pogajanj.
Če je prejšnji generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg še konec septembra poudarjal, da so vrata zavezništva Ukrajini odprta, pa njegov naslednik Mark Rutte o tem ni več govoril. Zavzemal se je za sprejem varnostnih zagotovil, da bi imela Ukrajina čim boljše izhodišče na pogajanjih z Rusijo, ko se bo Kijev pripravljen pogajati.
Trump je že pred volitvami poudarjal, da bo v najkrajšem možnem času končal vojno v Ukrajini. Še zdaj ni jasno, ali mu bo to uspelo. A zagotavlja, da se bodo pogovori začeli, nanje pa vabi Moskvo in Kijev. "Ni mogoče govoriti o Ukrajini brez Ukrajine," pa pravi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. In ponovil je besede Rutteja, da Ukrajina potrebuje varnostna zagotovila, ki jih morajo podpreti tudi ZDA. Varnostna zagotovila pa zahteva tudi Moskva. Eno izmed njih je, da Ukrajina ne postane članica Nata, kar Rusija ponavlja že desetletja.
Druga, za Ukrajino morda enako ali pa še bolj pomembna tema so pogajanja o ozemljih, ki jih zaseda ruska vojska, večji del pa si jih je Rusija tudi že priključila. "Začeti moramo s spoznanjem, da je vrnitev na ukrajinske meje izpred leta 2014 nerealističen cilj. Prizadevanje za ta iluzorni cilj bo samo podaljšalo vojno in povzročilo več trpljenja," je pred dnevi povedal ameriški obrambni minister Pete Hegseth.
Trump želi tudi ukrajinske rudnine
A Trump je ta teden potegnil še eno karto. Prav v začetku tega tedna je izjavil, da si želijo ZDA v zameno za pomoč Ukrajini njihove redke zemlje. Gre za rudnike redkih mineralov in drugih rudnin. In zahteval je za kar 500 milijard dolarjev (485 milijard evrov) tega ukrajinskega naravnega bogastva. "V nasprotnem primeru smo neumni. Rekel sem jim, da moramo nekaj dobiti. Ne moremo še naprej darovati tega denarja," je povedal.
Poleg nafte in zemeljskega plina ima Ukrajina tudi obsežne strateške zaloge številnih redkih zemelj in kovin, med njimi titana, litija, grafita in urana. Ti naravni viri bi bili lahko ključni za prihodnost države in njeno gospodarsko stabilnost ter odvisnost od tuje pomoči. A nekatera nahajališča teh dragocenih surovin so tudi na območjih, ki jih zdaj zaseda Rusija.
Brutalni spopadi v Kursku
V zadnjem tednu na bojiščih ni bilo večjih sprememb. Ukrajinska vojska je sprožila še eno ofenzivo v ruski regiji Kursk, a več kot kilometer ali dva ni napredovala. Ob začetku tega poskusa ofenzive, ki je šel zahodno od Sudže - prva ofenziva pred nekaj tedni je bila usmerjena severno od Sudže -, so izbruhnili srditi spopadi z rusko vojsko, ki na treh straneh obkroža ukrajinske vojake na ruskem ozemlju.
Ukrajina je že vse od vdora v Kursk poudarjala, da je zasedba delov Kurska strateškega pomena, saj da bi ji to lahko izboljšalo izhodišča za pogajanja. A ta teden je predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov dal vedeti, da se Rusija o ruskem ozemlju ne bo pogajala in da bo ruska vojska ukrajinske vojake pregnala iz Kurska.
Apti Alaudinov, poveljnik ruskih posebnih čečenskih enot Ahmat, ki so prisotne v Kursku, je dejal: "Ukrajinci se želijo pogajati z boljšim izhodiščem. Nisem prepričan, da bodo še tu, ko bo napočil čas za pogajanja." A eden izmed ruskih poveljnikov Ahmata v Kursku, ki ima pod seboj okoli 200 specialcev, je za ameriški časnik New York Times dejal, da gre za zelo brutalne bitke. Prosil je, da se ga imenuje le z vzdevkom Hades.
"Od začetka posebne vojaške operacije (izraz za vojno v Ukrajini, ki jo uporablja uradna Moskva, op. p.) nikoli nisem videl ničesar podobnega. To so najbolj brutalni boji," je dejal in dodal: "Pričakujemo Bahmut 2.0." Spomnimo, da so boji za Bahmut trajali kar devet mesecev, preden so ga leta 2023 zavzeli wagnerjevci. Tudi analitiki menijo, da bo bitka za Sudžo ena najbolj brutalnih, saj je Ukrajina tja poslala svoje najmočnejše sile. Fotograf NYT je bil sicer v Kursku že decembra 2024, od tedaj pa so boji še bolj intenzivni. Ker je na območju bojev ujetih tudi od dva do tri tisoč civilistov, ki se zaradi bliskovitega ukrajinskega vdora niso pravočasno umaknili na varno, se zdaj analitiki in sorodniki prebivalcev Sudže bojijo, da se bo zaradi neomajnosti ruske vojske, da porazi sovražnika na svojem ozemlju, ponovila humanitarna katastrofa, kot smo jo videli v 90. letih prejšnjega stoletja med državljansko vojno v Čečeniji.
Je pa ravno v četrtek vrhovni poveljnik ukrajinskih sil Oleksandr Sirski priznal, da je Ukrajina izgubila že okoli dve tretjini ozemlja v Kursku. "Danes imamo svoje varnostno območje na ozemlju Ruske federacije ob meji z Ukrajino, ki obsega približno 500 kvadratnih kilometrov," je zapisal na spletu. Pred meseci je Kijev sicer trdil, da naj bi imel pod nadzorom 1400 kvadratnih kilometrov ozemlja v tej ruski regiji.
