Pritožbeno sodišče v ZDA je v petek odločilo, da predsednik ZDA Donald Trump nima pooblastil za uvedbo vzajemnih in nekaterih drugih carin v skladu z zakonom o izrednih razmerah. Sodba bo sicer začela veljati šele 14. oktobra, vlada pa se lahko še pritoži. Ni sicer jasno, kako bo odločitev sodišča vplivala na že sklenjene carinske dogovore.
Trump je za uvedbo obsežnih vzajemnih carin v začetku aprila izkoristil zakon o predsednikovih mednarodnih posebnih gospodarskih pooblastilih iz leta 1977 s trditvijo, da veliki zunanjetrgovinski primanjkljaji ZDA pomenijo izredne razmere.
Pritožbeno sodišče je v sodbi med drugim navedlo, da pooblastila za uvedbo davkov in carin ostajajo v pristojnosti kongresa, omenjeni zakon o posebnih pooblastilih predsednika pa tega ne more razveljaviti. Odločitev pritožbenega sodišča, ki bo sicer v veljavo stopila šele 14. oktobra, se nanaša na 10-odstotne vzajemne carine, ki jih je Trump uvedel za večino držav sveta, zadeva pa tudi carine na uvoz iz Kitajske, Kanade in Mehike. Ne zajema pa denimo carin na uvoz jekla in aluminija, ki so bile uvedene na podlagi drugega predsedniškega pooblastila, poroča BBC.
Trump je že napovedal, da namerava vlada izpodbijati odločitev pred vrhovnim sodiščem, saj bi odprava vzajemnih carin po njegovem pomenila "popolno katastrofo" za ZDA, navaja nemška tiskovna agencija dpa. "Danes je zelo pristransko pritožbeno sodišče napačno odločilo, da je treba naše carine odpraviti. Če bo ta odločitev ostala v veljavi, bo to dobesedno uničilo ZDA," je v petek zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.
Podobno odločitev je v maju sprejelo že sodišče za mednarodno trgovino v New Yorku, ki je Trumpove vzajemne carine prav tako razglasilo za nezakonite in vladi naložilo, naj jih odpravi. Ta odločitev je bila nato po začetku pritožbenega postopka začasno zadržana.
Pritožbeno sodišče v ZDA je sedaj pritrdilo sodišču za mednarodno trgovino, vendar pa vladi ni naložilo odprave carin. Ob tem za zdaj ni jasno, kako bi odločitev sodišča, če bo oktobra dejansko začela veljati, lahko vplivala na carine v okviru že sklenjenih dogovorov, denimo z Združenim kraljestvom in Evropsko unijo.
