
Hrvaška ima novega, tokrat menda pravega junaka. Mate Rimac, ustanovitelj in največji lastnik podjetja Rimac Automobili, znanega predvsem po superhitrih oziroma zmogljivih električnih bolidih, je po dolgotrajnih pogajanjih pod svoje okrilje pripeljal slovito avtomobilsko ime Bugatti.
Okoli 2500 ljudi naj bi delalo v novem Rimčevem kampusu
Očitno je, da se je končalo več kot leto trajajoče napovedovanje oziroma ugibanje, ali utegne Bugatti res pristati v hrvaških rokah. Na ponedeljkovi večerni slovesnosti v Dubrovniku je Mate Rimac, star le 33 let, sporočil, da so ustanovili novo oziroma skupno podjetje Rimac Group. To bo imelo dve veji - Bugatti Rimac in Rimac Technology. Prva se bo ukvarjala z izdelavo avtomobilov znamk Bugatti in Rimac (v njej bo lastništvo razdeljeno v razmerju 55:45 med Rimcem in Porschejem), drugo bo usmerjeno v razvoj, raziskave in podobno. Sedež podjetja Rimac Group ostaja na Hrvaškem, torej v Sveti Nedelji (tam je že sedaj sedež družbe Rimac Automobili), na čelu pa bo seveda Mate Rimac. Ta tudi ostaja največji posamični lastnik, saj bo imel v svojih rokah 37-odstotni delež, medtem ko je lastniški delež prav tako slovitega Porscheja 24-odstoten, 12 odstotkov pripada skupini Hyundai-Kia, preostalih 27 odstotkov pa je razdeljenih med manjše lastnike, med katerimi je vsekakor omembe vreden kitajski Camel Group, ki je velik izdelovalec avtomobilskih baterij. Kot je povedal Mate Rimac, izdelava bugattijev ostaja v Franciji (Molsheim), ker želi "nadaljevati tradicijo".

Ponedeljkov večer na znameniti utrdbi Lovrijenac v Dubrovniku je bil tako krona vsega tistega, o čemer se je pretežno ugibalo (in na veliko pisalo) predvsem zadnje mesece. Kuliso so ob vsem drugem ustvarjali trije avtomobili, in sicer rimac nevera, bugatti chiron in porsche taycan, ki so jih na vrh utrdbe pripeljali s helikopterjem. Mate Rimac ob tem ni pozabil poudariti ne le pomena "poroke", temveč tudi tega, kar namerava storiti: v bližini Zagreba namreč že nastaja nov kampus. To naj bi bil produkcijsko-raziskovalni center, v katerem bo delalo kar 2500 ljudi, ki bodo imeli na voljo marsikaj, tudi otroški vrtec, trgovine in podobno. Seveda ne bo ali ne sme manjkati niti preskusna steza, vse skupaj pa naj bi po sedanjih napovedih stalo okoli 200 milijonov evrov. Gre za eno večjih zasebnih investicij pri naših sosedih, pri čemer je ta usmerjena v visokotehnološko področje. Kako se bo posrečil projekt Bugatti, ki je zadnja desetletja živel predvsem na račun slavne preteklosti, pa se bo šele pokazalo.
Bugatti ima slavno zgodovino. Leta 1998 je podjetje, ustanovljeno leta 1909, prešlo pod okrilje nemškega Volkswagna. To je bila rešitev, ki jo je zakuhal tedanji prvi mož koncerna, sedaj že pokojni dr. Ferdinand Piëch. Pod tutorstvom nemškega konglomerata so nastali izjemni športni avtomobili, namenjeni tistim z najglobljimi žepi. Toda ne veyron ne kasnejši chiron v nemško blagajno nista prinašala denarja in verjetno drži domneva, da so vsak Bugattijev bolid klub astronomski ceni prodali z vsaj nekajstotisočevrsko izgubo.