Tudi novi italijanski premier Mario Draghi je doživel prve proteste. Na prvi pogled naj bi bili izraz obupa trgovcev in gostilničarjev zaradi proticovidnih ukrepov, dejstvo pa je, da je šlo za vodeno akcijo skrajne desnice, predvsem stranke Bratje Italije, ki je edina opozicijska stranka v italijanskem parlamentu, pa tudi, čeprav nekoliko prikrito, Lige Mattea Salvinija, ki je sicer del vladne koalicije. Ampak Salvini niti ne prikriva svojih populističnih teženj, vključno z ustanavljanjem nove evropske desne stranke pod vodstvom Viktorja Orbana, z njim in poljskim premierom Mateuszom Morawieckim se je pred dnevi sestal v Budimpešti.{infobox-quote_full}158845{/infobox-quote_full}
Le dan po koncu velikonočnih praznikov so protesti izbruhnili v številnih mestih, nadaljevali pa so se tudi včeraj. Opazna je bila režija skrajne desnice, postfašistične stranke Bratje Italije, ki ji ankete kažejo velik vzpon. Najhuje je bilo v Rimu, kjer se je nekaj tisoč ljudi zbralo pred poslansko zbornico. Izbruhnili so spopadi s policijo, več ljudi je bilo ranjenih, nekaj demonstrantov so aretirali. Drugod po Italiji so bile demonstracije bolj mirne, a povzročile so veliko nevšečnosti, med drugim so krošnjarji in mali trgovci s svojimi vozili zaprli glavno italijansko avtocesto A1, ki iz Milana vodi preko Rima in Neaplja na jug.
Desnica torej polno izkorišča težave, v katerih se je znašla vlada v boju proti pandemiji. Število okužb v zadnjih dneh nekoliko upada, vendar je število mrtvih še vedno visoko, vsak dan umre okoli 400 ljudi. Dejstvo je, da cepljenje poteka prepočasi in da še niso cepili niti vseh starejših od 80 let. Primanjkuje cepiv, kar nekaj je tudi običajne italijanske šlamparije. Napoved, da bodo cepili pol milijona ljudi dnevno, je samo pobožna želja.
Stanje je torej slabo in vlada si ne more privoščiti sprostitev. Lastniki obratov, ki morajo ostati zaprti, so seveda zaskrbljeni in se zatekajo k edini opozicijski stranki. Stranka Bratje Italije je po včeraj objavljenih rezultatih potrojila število članov v enem letu. To je zaskrbljujoče, čeprav so parlamentarne volitve še daleč. Ampak veliko bliže so lokalne volitve v nekaterih največjih italijanskih mestih. Jeseni bodo volili župane v Rimu, Milanu, Torinu, Bologni in Neaplju, pa še v veliko manjših mestih. Na te volitve stavi desnica in v teh mestih je tudi zaskrbljenost malih podjetnikov največja. Res, vlada je podjetnikom zagotovila nadomestila na osnovi dohodka v letu 2019. Toda tu je spet prisotna italijanska značilnost, da so namreč prav ti podjetniki največji davčni utajevalci in da so bili dohodki, ki so jih prijavili pred dvema letoma, veliko nižji od njihovih dejanskih dohodkov. Nadomestila, ki jih prejemajo, so torej skromna.
Skratka, Italija ima novo vlado, navade pa so ostale stare. Razburjena množica je samo zunanji videz nekega stanja, ki postaja iz dneva v dan bolj nevzdržno. Pred letom dni je bil odnos Italijanov do zaprtja javnega življenja zgled za vso Evropo, danes ni več tako. In razumljivo je, da je vlada najbolj na udaru in da to izkorišča opozicija. V Italiji pa je, kot rečeno, danes edina opozicija postfašistična stranka Bratje Italije.
