Po decembru, ki so ga zaznamovale za ta letni čas precej neobičajne temperature, je januar vendarle prinesel pravo zimo. Ohladitve in snežne padavine so zajele velik del stare celine. Trenutna snežna odeja, ki prekriva znaten del Evrope, ustvarja idealne pogoje za razvoj hladnega celinskega anticiklona in nadaljevanje zimskih razmer.
Vremenoslovci pa z zanimanjem spremljajo razvoj dogodkov na vzhodu. Formira se namreč sibirski anticiklon, ki bi lahko v prihodnjih tednih bistveno vplival na vremensko sliko. Kot poroča hrvaški portal Index, ki se sklicuje na podatke vremenskega portala Istramet, bi lahko ta sistem proti koncu meseca usmeril zelo hladen, morda celo polarni zrak globoko proti jugu.
Konec dolgotrajnih južnih vetrov
Vpliv atlantskih ciklonov je v zadnjem času oslabel, kar pomeni, da se obdobje dolgotrajnih južnih vetrov in z njimi povezanih toplejših temperatur vsaj za nekaj časa poslavlja. Napovedi kažejo na postopen prehod v novo, stabilnejšo zimsko fazo.
Že od nedelje dalje se bodo temperature zraka spustile na ravni, ki so bolj običajne za ta letni čas oziroma povprečje. Občutek mraza bosta ponekod krepila burja in levant. To bo uvod v obdobje stabilnejšega in bolj sončnega vremena, ki ga bodo zaznamovala mrzla jutra z nizkimi temperaturami, medtem ko bodo dnevne temperature ostale v prijetnih okvirih.
Vreme: Na zahodu in jugu oblačno s kakšno kapljo dežja, na severu in vzhodu deloma jasno z nekaj megle
Danes bo na zahodu in jugu še naprej oblačno, možna je kakšna kaplja dežja. Drugod bo deloma jasno z občasno povečano oblačnostjo, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.
Po nižinah severovzhodne Slovenije bo marsikje vztrajala megla. Ponekod v južni in osrednji Sloveniji bo pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo na severu od 1 do 5, drugod od 6 do 12 stopinj Celzija. V petek ne bo večje spremembe vremena. Najnižje jutranje temperature bodo v severnih krajih od -5 do 0, drugod v notranjosti od 1 do 4, na Primorskem od 5 do 8, najvišje dnevne na severu od 1 do 5, drugod pa od 6 do 12 stopinj Celzija.
Obeti: V soboto bo v notranjosti Slovenije oblačno, na Primorskem pa se bo ob šibki burji delno zjasnilo. V nedeljo bo na Primorskem večinoma sončno, v notranjosti pa bo precej nizke oblačnosti ali megle. Nekoliko hladneje bo.
Vremenska slika: Nad Atlantikom in zahodno Evropo je obsežno ciklonsko območje, nad jugovzhodno Evropo pa vztraja območje visokega zračnega tlaka. Od jugozahoda doteka k nam dokaj topel in vlažen zrak.
Napoved za sosednje pokrajine: V krajih zahodno in južno od nas bo večinoma oblačno s kakšno kapljo dežja. Drugod bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. V Panonski nižini in Celovški kotlini bo precej megleno.
Biovreme: Danes in v petek bo vremenska obremenitev zmerna, ta se bo kazala s povečanim notranjim nemirom, razdražljivostjo, z manjšimi motnjami v spanju in utrujenostjo. (STA)
Polarni zrak na poti proti Sredozemlju?
V prihodnjih dneh večjih meteoroloških pretresov ni na vidiku, vendar pa modeli nakazujejo možnost občutnejše spremembe v zadnjem tednu januarja. Ključen pri tem pa bo že omenjeni sibirski anticiklon.
Hladna fronta bi lahko dosega celo Sredozemlje. V tem scenariju bi del tega ledenega zraka dosegel tudi naše kraje. Čeprav je za natančne napovedi še prezgodaj, saj se vremenski modeli na tako dolgi rok lahko še spremenijo in prilagodijo, so trenutni signali jasni: zima še ni rekla zadnje besede.
V Sloveniji lansko leto četrto najtoplejše v zadnjih 75 letih
Na svetovni ravni je bilo lansko leto drugo ali tretje najtoplejše v zgodovini meritev, v Sloveniji pa je bilo četrto najtoplejše v zadnjih 75 letih, so poudarili na Agenciji RS za okolje. Po temperaturah je v Sloveniji izstopal predvsem mesec junij, ki je bil rekordno topel, suh in osončen.
Kot je na današnji predstavitvi podnebnih in hidroloških značilnosti leta 2025 v prostorih Agencije RS za okolje (Arso) v Ljubljani povedal klimatolog Gregor Vertačnik, je bilo lansko leto glede na niz podatkov različnih ustanov globalno drugo ali tretje najtoplejše od leta 1850.
"Povprečna globalna temperatura pri tleh je bila približno 15 stopinj Celzija, kar je dobro desetinko stopinje Celzije manj od rekorda leta 2024 in približno 0,6 stopinje več od obdobja 1991-2020," je pojasnil. V primerjavi s predindustrijskim obdobjem oz. drugo polovico 19. stoletja pa je bilo lansko leto toplejše za skoraj stopinjo in pol.
Dva odstotka manj padavin od običajnih vrednosti
Da je bilo leto 2025 v Sloveniji četrto najtoplejše leto v zgodovini meritev in petnajsto zaporedno nadpovprečno toplo leto, medtem ko po padavinah in sončnem vremenu ni posebej izstopalo, pa je poudarila klimatologinja na Arso Katja Kozjek Mihelec.
"Najbolj si ga bomo verjetno zapomnili po nenavadno izraziti junijski vročini in suši, ponekod pa tudi po poletnih in pa jesenskih neurjih," je dodala. Mesec junij je bil tudi rekordno topel, rekordno suh in rekordno osončen. Na Arsu so v Dobličah pri Črnomlju 26. junija lani izmerili nov slovenski junijski temperaturni rekord, ki je dosegel 38,4 stopinje Celzija.
Glede letne višine padavin pa je Kozjek Mihelec povedala, da je bila ta na ravni države precej povprečna, saj je bilo dva odstotka manj padavin od običajnih vrednosti.
Po besedah hidorologinje Maje Koprivšek vodnatost rek v preteklem letu ni preveč odstopala od obdobja 1991-2020. "Skupno je po slovenskih rekah preteklo le dobrih pet odstotkov manj vode kot običajno v primerjavi s preteklimi tremi leti, ko so bila pa ta odstopanja precej večja v pozitivno ali v negativno smer," je pojasnila.
