Obenem je ocenil, da se država nahaja na razpotju. Schmidt, ki je pred tem napovedal svoj odstop, je opozoril na krizo institucionalnega delovanja in politične odgovornosti ter na namerne poskuse razgradnje državnih ustanov, zaradi katerih ne morejo izvrševati svojih nalog. Izpostavil je štiri nujne naloge: ohranitev ustavnega reda, obnova funkcionalnosti državnih ustanov, rešitev vprašanja razdelitve državnega premoženja in pravočasna uvedba volilnih tehnologij pred oktobrskimi splošnimi volitvami.
"BiH hodi po vse ožji poti, ki bo vodila bodisi k trajnosti ustanov, gospodarski oživitvi, vladavini prava in standardom demokratičnega upravljanja bodisi k nadaljnji stagnaciji, ki jo poganjata politično oviranje in postopna razgradnja državnih ustanov," je opozoril.
Varnostni položaj je opredelil kot na splošno stabilen, a zaskrbljujoč, pri čemer je prisotnost sil EU (EUFOR) opisal kot še vedno potrebno in pomirjujočo, domači politični dejavniki pa morajo po njegovih besedah pokazati odgovornost.
Na živahno razpravo v Varnostnem svetu so bili povabljeni tudi predstavniki BiH, Srbije, Hrvaške in EU. Ruska predstavnica Ana Jevstigenjeva je že uvodoma protestirala proti nastopu Schmidta, ker da po mnenju Moskve nima nobenih pooblastil, saj ga Varnostni svet ni potrdil.
Christian Schmidt je Varnostnemu svetu povedal še, da se je proces imenovanja njegovega naslednika začel in da pričakuje, da bo položaj zapustil že junija. Razen Rusije in Srbije imenovanju Schmidtovega naslednika ni nihče nasprotoval. Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je kasneje izjavil, da je treba urad visokega predstavnika ukiniti, ker naj bi bil glavni dejavnik destabilizacije države. Schmidta je naravnost obtožil, da za težave v BiH krivi Republiko srbsko, ter navrgel še tradicionalne kritike na račun EU, ki naj bi državi vsiljevala "psevdovrednote".
Ameriška predstavnica Tammy Bruce je dejala, da urad visokega predstavnika nikoli ni bil mišljen kot trajna ustanova. BiH je v zadnjih petih letih vzpostavila ustanove, povečala blaginjo in svet približala k uresničitvi obljube iz daytonskega sporazuma. Grožnja separatističnih zakonov v Republiki srbski je bila umaknjena, priznana pa je bila tudi pristojnost ustavnega sodišča.
