Po srečanju zunanjih ministrov Nata se je tudi zavzel za zvišanje izdatkov za obrambo ob povečani proizvodnji orožja po sprejemljivejših cenah.
"Zagotoviti moramo zadostno podporo, da enkrat za vselej spremenimo smer tega konflikta," je poudaril Rutte na novinarski konferenci. Kot je pojasnil, to pomeni Ukrajini omogočiti, da bo dovolj močna, da bo začela pogajanja z Rusijo o koncu vojne, ko bo hotela. "A o tem bi morale odločiti ukrajinske oblasti, in to s pozicije moči," je pojasnil in dodal, da bi tako lahko Ukrajina dobila, kar želi, in ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu preprečila, da bi dosegel cilje, ki si jih je zastavil ob začetku vojne.
Dejal je še, da Rusija Severni Koreji zagotavlja podporo za raketni in jedrski program v zameno za orožje in napotitev severnokorejskih vojakov v vojno z Ukrajino. "Ne smemo biti naivni," je posvaril. Dejal je, da obstaja tveganje, da bo Severna Koreja uporabila jedrsko in raketno tehnologijo in bo grožnja tudi ZDA, Japonski in Južni Koreji oziroma regiji.
Na vprašanje, ali bi si morale članice Nata prizadevati za zvišanje izdatkov za obrambo na tri odstotke BDP, je Rutte odgovoril, da se s številnimi članicami strinja, da dva odstotka preprosto nista dovolj, če hoče zavezništvo na dolgi rok obdržati sedanjo stopnjo odvračanja. "Zdaj se lahko branimo, a želim zagotoviti, da bo tako tudi čez štiri ali pet let."
Kakšen odstotek bi morala vsaka država nameniti za obrambo in ali bi morali biti izdatki prilagojeni sposobnostim posamezne članice, bi se morali po besedah Rutteja dogovoriti. "Ampak naj bo jasno, če hočemo obdržati odvračanje na sedanji ravni, dva odstotka nista dovolj," je poudaril generalni sekretar Nata. Ob tem je priznal, da bodo pogajanja o tem težka.
Izpostavil je še, da obrambna industrija ne proizvaja dovolj in po previsokih cenah, dobava pa je prepočasna. "V zavezništvu moramo tesneje sodelovati, da bi proizvedli več po bolj sprejemljivih cenah," se je še zavzel.
Slovenska ministrica Rutteja pozvala, naj obišče Zahodni Balkan
Na zasedanju zunanjih ministrov zveze Nato v Bruslju je zunanja ministrica Tanja
Fajon Marka Rutteja, ki je vodil svoje prvo zasedanje zunanjih ministrov Nata, pozvala, naj sledi svojemu predhodniku Jensu Stoltenbergu, ki je pred približno letom dni obiskal Zahodni Balkan, in tudi sam obišče regijo.
"Ta angažma za varnost na Zahodnem Balkanu, zlasti zdaj v luči tudi nedavnega dogajanja na severu Kosova, ko vidimo, da je regija tudi izjemno nestabilna, je za našo skupno varnost izjemno pomemben," je po koncu zasedanja pojasnila Fajon.
K varnosti na Zahodnem Balkanu želi prispevati tudi Slovenija, ki bo skupaj s Francijo in Črno goro v ponedeljek v Podgorici uradno odprla center za boj proti hibridnim in kibernetskim grožnjam v regiji.
Center je sicer že začel delovati, je pojasnila ministrica, ki se bo udeležila odprtja. Tam so že prvi strokovnjaki, tudi iz Slovenije, ki bodo izmenjevali podatke in informacije ter nudili strokovno podporo za boj proti hibridnim in kibernetskim grožnjam.
Fajon je na zasedanju v Bruslju ministre zavezniških držav pozvala, naj se pridružijo centru. Z britanskim zunanjim ministrom Davidom Lammyjem, ki je sam izrazil interes za pridružitev, sta o tem govorila že med njenim nedavnim obiskom v Londonu, je povedala.
S hibridnimi in kibernetskimi napadi iz Rusije se sooča tudi Slovenija, ki po besedah zunanje ministrice okrepljeno dela na povečanju odpornosti na tem področju.
Povedal je tudi, da so ministri razpravljali tudi o vse bolj agresivni drži Rusije in njenih vse bolj sovražnih dejanjih v članicah Nata. "Teh napadov je vedno več, zato moramo od storilcev zahtevati odgovornost," je poudaril.
Zato so se ministri dogovorili o vrsti proaktivnih ukrepov za preprečevanje sovražnih in kibernetskih dejavnosti Rusije. Vključujejo okrepljeno izmenjavo obveščevalnih podatkov, več vaj, boljšo zaščito kritične infrastrukture, izboljšano kibernetsko obrambo in ostrejše ukrepanje proti ruski ladijski floti, ki izvaža nafto, je povedal Rutte. Napovedal je še, da bo zavezništvo pri teh vprašanjih tesno sodelovalo z EU.
Rutte je omenil tudi razglasitev vojnega stanja v Južni Koreji in pozdravil hitro razveljavitev tega stanja, ki da dokazuje, da je Južna Koreja zavezana vladavini prava. Dodal je, da zavezništvo še naprej pozorno spremlja razvoj dogodkov v partnerski državi. Poudaril je še, da je partnerstvo med Natom in Južno Korejo nezlomljivo.
Pozdravil je tudi prekinitev ognja med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah v Libanonu in izrazil upanje, da bo tudi držalo.
