V Zaporoški regiji na jugovzhodu Ukrajine narašča napetost, saj so ruske sile v zadnjih tednih dosegle napredek in se nevarno približale strateško pomembnemu mestu Huljapolje. Ofenziva, ki jo spremlja uporaba močnih drsnih bomb in novih taktik na bojišču, je sprožila evakuacijo prebivalstva in povečala zaskrbljenost v regionalni prestolnici Zaporožje, ki je od frontne črte oddaljena le še okoli štiri kilometre.
Položaj v okolici mesta Huljapolje, ključnega logističnega vozlišča, je po besedah vojaških analitikov postal "skrajno resen". Ruske enote so se mu približale na vsega štiri kilometre, kar jim omogoča napade celo z minometi. Od prvotnih 20.000 prebivalcev je v mestu ostalo le še nekaj sto, večinoma starejših, ki niso želeli zapustiti svojih domov. K ruskemu napredovanju pripomore odprta pokrajina z redkim drevjem, ki nudi manj možnosti za utrjeno obrambo v primerjavi z bolj urbaniziranimi območji v Donecku.
Nove ruske taktike in kritike ukrajinskega poveljstva
Po navedbah upokojenega generalporočnika Igorja Romanenka, nekdanjega namestnika načelnika generalštaba ukrajinskih oboroženih sil, Rusi na bojišču uporabljajo tudi t. i. "kurirje" – robote na kolesih, opremljene z dimnimi bombami, ki ustvarjajo gosto dimno zaveso. S tem svojim kopenskim enotam omogočajo prikrito premikanje in jih ščitijo pred ukrajinskimi izvidniškimi droni. Analitik Nikolaj Mitrohin z Univerze v Bremnu ocenjuje, da bi padec mesta Huljapolje lahko bil "hiter, morda brez večjih spopadov", kar bi predstavljalo predvsem "močan udarec za javno podobo ukrajinskih sil".
Mitrohin meni, da ruske sile uspešno izvajajo taktiko ozkih, a globokih prebojev do 15 kilometrov v ukrajinsko ozemlje, kjer zaznajo šibke točke v obrambi. Ključna težava po njegovem mnenju ni pomanjkanje ukrajinskih rezerv, temveč počasno odločanje ukrajinskega vojaškega in političnega vrha. Če prebojev ne sanirajo v nekaj dneh, Rusi utrdijo položaje, namestijo minomete in tanke ter zgradijo jarke, s čimer se frontna črta premakne. S to oceno se strinjajo tudi nekateri ukrajinski opazovalci, med njimi poslanka Mariana Bezuhla, ki je za razmere neposredno okrivila vrhovnega poveljnika Oleksandra Sirskega in njegovo "počasnost ter nekompetentnost".
Negotova prihodnost
Kljub zaskrbljujočim poročilom s terena pa skupina ukrajinskih vojaških analitikov DeepState, ki preverja ozemeljske spremembe z geolociranjem posnetkov, ponuja bolj umirjen pogled. Poudarjajo, da Rusija trenutno nadzoruje približno 19 odstotkov ukrajinskega ozemlja, kar je le za odstotno točko več kot jeseni 2022. Ta minimalen napredek je Moskvo po ocenah zahodnih obveščevalnih služb stal več deset tisoč življenj vojakov, ob tem pa se sooča z gospodarskim pritiskom zaradi sankcij in ukrajinskih napadov na vojaško infrastrukturo.
Vseeno pa v mestu Zaporožje, kjer življenje na videz teče normalno, vlada občutek negotovosti. Prebivalci slišijo vse glasnejše zvoke fronte z drugega brega reke Dneper. "V zraku je čutiti, da bomo morda v nekem trenutku morali oditi," je za Al Jazeero povedala psihologinja Tetiana.
