Bitcoin je zjutraj na trgovalni platformi Bitstamp dosegel 125.426 dolarjev. Analitiki rast pripisujejo povečevanju števila institucionalnih vlagateljev v to kriptovaluto, špekulacijam o vnovičnem rezu v obrestne mere v ZDA, proračunski krizi v največjem svetovnem gospodarstvu in časovnim trendom.
Rast te kriptovalute spodbujajo obsežnejši nakupi s strani institucionalnih vlagateljev, pa tudi pričakovanja, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve na naslednjem zasedanju vnovič zarezala v obrestne mere. Vlagatelji so namreč ob nizkih obrestnih merah na tradicionalne naložbe bolj pripravljeni na prevzemanje večjih tveganj in vlagati v kriptovalute.
Alternativne naložbe, kot je naložba v bitcoin, pa tudi tradicionalna vlaganja v varne naložbe, denimo v zlato, so v porastu tudi zaradi politične negotovosti v ZDA. V največjem gospodarstvu na svetu je v sredo potekla veljavnost začasnega zakona za financiranje agencij ameriške zvezne vlade.
Ker kongres še ni potrdil novega, so se te začele postopoma zapirati. Demokrati in republikanci krivdo za to valijo drug na drugega. Kdaj bi lahko prišlo do dogovora, ni jasno.
Nekateri analitiki pa rast bitcoina pripisujejo predvsem časovnim trendom. Oktober je namreč že več kot desetletje eden najmočnejših mesecev v letnem ciklu bitcoina.
CoinMarketCap poroča, da je tržna kapitalizacija bitcoina približno 2500 milijard dolarjev. Bitcoin s tem ostaja vodilna kriptovaluta na svetu. Trg teh valut v celoti pa je po navedbah dpa težak skoraj 4300 milijard dolarjev.
