"Kancler Friedrich Merz, ki je ta položaj zasedel maja letos, si je postavil cilj, da bo znižal izdatke socialne države. Na tapeti je tako imenovani Burgergeld, ki ga prejemajo brezposelni, posamezniki s prenizkimi dohodki in njihovi otroci, pa tudi begunci iz Ukrajine. Takšnih je več kot pet milijonov prebivalcev največje članice EU, izdatki pa so ocenjeni na okoli 50 milijard evrov.
Merz je prepričan, da je socialna država preveč radodarna in da se zato nekateri odločajo za brezposelnost. Stroka ugovarja, da iz statistike to ni razvidno. Vsaj ne v obsegu, kot si predstavlja kancler. Dejstvo je, da je Nemčija že tretje leto v recesiji in da delovna mesta izginjajo, ker podjetja odpuščajo. Rešitev je v ponovnem zagonu gospodarstva.
Rešitev bi se sicer lahko pokazala sama po sebi. Tako kot se avtomatično povečuje število prejemnikov pomoči in se zvišujejo izdatki socialne države s povečevanjem brezposelnosti, bo šlo v obratni smeri s ponovnim zagonom gospodarstva. Nemški inštitut za ekonomske raziskave (DIW) v svoji najnovejši ekonomski napovedi pričakuje, da bo nemško gospodarstvo prihodnje leto doživelo odboj. BDP naj bi se zvišal za 1,7 odstotka, leta 2027 pa za še dodatnih 1,8 odstotka.
Ob predstavitvi napovedi so se na DIW obregnili tudi ob reformo socialne države in poudarili, da pri najrevnejših ne bo mogoče veliko privarčevati. Če vlada želi varčevati, povečati prilive v proračun in zagnati gospodarstvo, mora zmanjšati obdavčitev srednjega razreda, bolj pa obdavčiti pasivno premoženje, med drugim tudi bolj obdavčiti dediščino. Ukiniti bi morala tudi subvencije podjetjem, ki so okoljsko škodljiva, za kar je porabljenih kar približno 60 milijard evrov na leto. To pa je precej več od petih milijard evrov, ki jih želi pri najrevnejših privarčevati kancler Merz.
