Več kot 39 milijonov ljudi po vsem svetu bi lahko v naslednjih 25 letih umrlo zaradi okužbe z bakterijami, odpornimi na antibiotike, kažejo izsledki raziskave, ki je bila v torek objavljena v znanstveni reviji The Lancet. Raziskovalci ob tem pozivajo k sprejetju ukrepov, da bi se izognili temu črnemu scenariju.
Glede na raziskavo, izvedeno v okviru projekta Global Research on Antimicrobial Resistance (GRAM), je pričakovati, da se bo odpornost na antibiotike, ki je bila opredeljena kot velik globalni zdravstveni izziv, v prihodnje še povečala.
Omenjena študija prvič ocenjuje globalni vpliv odpornosti na antibiotike skozi čas in poskuša oceniti njen razvoj v prihodnje, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki povzema njene ugotovitve.
Kot so poudarili avtorji študije, je od leta 1990 do 2021 več kot milijon ljudi na leto po vsem svetu umrlo neposredno zaradi protimikrobne odpornosti.
Možni tudi manj pesimistični scenariji
Raziskovalci so analizirali 22 patogenov, 84 kombinacij med patogeni in načini zdravljenja ter enajst infekcijskih sindromov pri ljudeh vseh starosti iz 204 držav in ozemelj, pri čemer so uporabili podatke več kot 520 milijonov ljudi.
V zadnjih treh desetletjih se je umrljivost otrok, mlajših od pet let, zaradi superbakterij - gre za seve bakterij ali patogenov, ki so postali odporni na antibiotike - zmanjšala za 50 odstotkov, saj sta se izboljšala preprečevanje in obvladovanje okužb pri dojenčkih in majhnih otrocih.
Toda hkrati se je smrtnost med odraslimi, starejšimi od 70 let, v istem obdobju povečala za več kot 80 odstotkov, saj je starajoče se prebivalstvo postalo bolj ranljivo za okužbe.
Raziskovalci so ocenili, da bi na podlagi trenutnih trendov število neposrednih smrti zaradi protimikrobne odpornosti do leta 2050 lahko doseglo skoraj dva milijona letno, kar je več kot 67-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021.
Po tem scenariju bo med letoma 2025 in 2050 protimikrobna odpornost neposredno povzročila smrt več kot 39 milijonov ljudi po vsem svetu.
Možni pa so tudi manj pesimistični scenariji, opozarjajo avtorji raziskave. Pri tem poudarjajo potrebo po ukrepih, ki združujejo preprečevanje okužb, cepljenje in zmanjšanje neustrezne uporabe antibiotikov, s čimer bi lahko do leta 2050 rešili 92 milijonov življenj, zlasti v južni Aziji in podsaharski Afriki.
