Predsedniška palača na jezeru Valdaj ima zdaj skupno 27 stolpov, ki so opremljeni s protizračnimi sistemi pancir, kaže preiskava Radia Svoboda, ki temelji na satelitskih posnetkih, poroča britanski Telegraph.
Sistemi pancir so znani kot "morilci dronov", cena enega pa naj bi znašala 19 milijonov evrov. Šlo naj bi za najboljšo rešitev za obrambo pred malimi, hitrimi in nizkoletečimi tarčami.
Rezidenca Valdaj je od meje z Ukrajino oddaljena 300 kilometrov, do krepitve njene protizračne obrambe pa prihaja v času, ko Kijev pomembno krepi svoje sposobnosti napadov z droni dolgega dometa.
Leta 2024 je bilo v okolici kompleksa le sedem stolpov s protizračno obrambo, nove pa naj bi postavili na podoben način, kot so postavljeni okoli Putinove rezidence v Moskvi.
Skrivno zatočišče na Valdaju
V zadnjih letih Vladimir Putin vse več časa preživi na Valdaju. V Rusiji verjamejo, da je tam doma tudi njegova dolgoletna partnerica Alina Kabajeva, sicer nekdanja ritmična gimnastičarka.
Luksuzna dača je postavljena na polotoku med dvema jezeroma, obkroža pa jo še gozd.
V kompleksu naj bi bila tudi bunker in pisarna, ki je podobna Putinovi pisarni v predsedniški palači, kar mu omogoča, da prikriva svojo natančno lokacijo, ko se udeležuje sestankov prek videopovezave.
Raziskovalni portal Proekt je že pred tem potrdil, da naj bi se v sklopu rezidence nahajala tudi komora za krio terapije, solarij, turška kopel, prostor za terapije z blatom in več zasebnih medicinskih vsebin.
Preiskava opozicijskih ruskih medijev je leta 2023 razkrila, da se je Putin do svojih rezidenc vozil z oklepnimi vlaki.
Okrepljena varnost tudi na drugih lokacijah
V začetku tega meseca je ruski predsednik okrepil varnost tudi okoli rezidence Bočarov Ručej v Sočiju, ki jo je obiskal lansko jesen. Glede na poročanje portala Agentstvo naj bi zvezna varnostna služba predlagala novo varnostno območje, veliko več kot 3 kvadratne kilometre.
Prav tako je vojska nedavno zgradila dvajset obrambnih stolpov s težkimi mitraljezi in sistemi pancir okoli posebne ekonomske cone Alabuga v Tatarstanu. Tam deluje največja tovarna iranskih dronov kamikaz šahed-136 na svetu. Tovarna vsak mesec proizvede tisoče letalnikov in predstavlja redno tarčo ukrajinskih sil.
Učinkovitost in ranljivost sistemov pancir
Pancir deluje kot protizračni sistem kratkega dosega. Vojska ga uporablja predvsem za zaščito ključnih objektov in vojaške infrastrukture. Sistem združuje topove in rakete na enem mobilnem vozilu. To mu omogoča izjemno hitro odzivanje na različne grožnje, kot so droni, manevrirne rakete in helikopterji.
Sistem lahko hkrati spremlja več tarč in strelja tudi med premikanjem. Ukrajinska varnostna služba je februarja sporočila, da je z napadi dolgega dosega na vojaško infrastrukturo v moskovski regiji uničila kar polovico teh sistemov.
