Z napovedjo delne mobilizacije 300.000 ljudi v rusko vojsko, prve mobilizacije v Rusiji po drugi svetovni vojni, je ruski predsednik Vladimir Putin včeraj sprožil največjo eskalacijo v skoraj sedem mesecev trajajoči vojni v Ukrajini. Le dva dni pred začetkom referendumov v separatističnih regijah Ukrajine, ki jih je zasedla ruska vojska, je napovedal obrambo ruskega ozemlja in namignil tudi, da je pripravljen uporabiti jedrsko orožje: "Če bo ogrožena ozemeljska celovitost naše države, bomo uporabili vsa razpoložljiva sredstva. To ni blef!"
Po uspehih ukrajinske vojske na severovzhodu države delno mobilizacijo rezervistov, ki imajo poprejšnje vojaško znanje, na Zahodu razumejo kot šibkost Rusije. Pa vendar hkrati kot močno eskalacijo vojne. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je menil, da bo Ukrajini uspelo osvoboditi lastno ozemlje, Putinovo potezo pa je označil kot namero, da želi Ukrajino utopiti v krvi, tudi svojih vojakov. Po njegovi oceni sicer Rusija ne bo uporabila jedrskega orožja. Zahod je pozval, naj se ne pusti izsiljevati Putinu.
Niti obramboslovca dr. Iztoka Prezlja s katedre za obramboslovje pri FDV niti nekdanjega načelnika generalštaba Slovenska vojske Alojza Šteinerja Putinova odločitev za mobilizacijo ne preseneča. Strinjata se tudi, da bodo ruske okrepitve namenjene obrambi že osvojenega ozemlja v Ukrajini. "Bilo je očitno, da je Putin na bojišču imel težave s številčnostjo vojske, njeno motivacijo, delno tudi z njeno usposobljenostjo," pravi Prezelj. Po oceni Šteinerja se je z umikom ruske vojske zaradi kroničnega pomanjkanja vojakov iz delov Ukrajine začela peta faza tako imenovane posebne vojaške operacije v Ukrajini, z mobilizacijo rezervistov pa prihaja faza obrambe zasedenega ozemlja, kjer bodo za priključitev k Rusiji izvedli referendume: "Najbrž gre za pripravo vojske za obrambo te zasedene Nove Rusije. Gre še vedno za 90.000 do 100.000 kvadratnih kilometrov - celotna regija Lugansk, polovica Donecka, prav toliko zaporoške regije in tisto, kar ostane od hersonske na levem bregu Dnjepra."
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je napovedal mobilizacijo rezervistov z vojaškim znanjem. To bi pomenilo, da bi ti na bojišče prišli relativno hitro in ne šele spomladi. "Njihovo usposabljanje se bo lahko hitro zaključilo in v mesecu, dveh bodo pripravljeni," meni Prezelj. Po oceni Šteinerja bi sicer Putin lahko premestitve na ukrajinsko bojišče izvedel tudi iz centralnega poveljstva ali z Daljnega vzhoda. Toda odločitev za mobilizacijo je zanj pokazatelj, da se pripravlja na globalno obrambo zasedenega: "Ozemlja bi utegnili braniti s čvrsto obrambo in ofenzivnim nastopom artilerije, raket in vojakov na obrambnih položajih."
Postavi se vprašanje, kako bodo referendumi o pripojitvi k Rusiji, ki bodo od petka do ponedeljka, vplivali na ukrajinska prizadevanja za povrnitev ozemeljske celovitosti. Prezelj ocenjuje, da je odločitev za izvedbo referendumov v kombinaciji z mobilizacijo zelo premeten ukrep Putina: "Priključitev teh ozemelj k Rusiji avtomatsko pomeni pripravljenost Rusije braniti to ozemlje z jedrskim orožjem. Ta ozemlja bi bilo zato skorajda iracionalno napasti. Rusija pa bo s 300.000 ljudmi dobila novo motivacijo za nadaljnje osvajanje v Ukrajini in še kje. S priključitvijo teh ozemelj Rusiji se status teh ozemelj zelo verjetno zamrzne in si jih verjetno nihče več ne bo upal napasti, morda niti Ukrajinci ne več. Kajti postavilo bi se vprašanje, ali Ukrajinci z našim orožjem napadajo Rusijo ali sodelujemo v agresiji na Rusijo."
Šteiner je iz besed namestnika predsednika varnostnega sveta Ruske federacije in nekdanjega predsednika Dimitrija Medvedjeva razbral, da bi napadi na ta ozemlja lahko predstavljali napad na Rusijo: "Iz agresorske države, ki je izvedla agresijo na mednarodno priznano državo, bi se Rusija spremenila v državo, ki se brani. Na ta način bi Rusija lahko dobila več simpatij. Ukrajincem na drugi strani pa pripade funkcija tistih, ki osvobajajo, ampak to z ofenzivnim delovanjem - z napadanjem, rušenjem."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
