A.B.
Ruski predsednik Vladimir Putin po več kot dveh letih vojne ne kaže nobene namere, da bi končal spopade v Ukrajini. V strogo nadzorovanem ruskem medijskem prostoru pa se kljub temu pojavljajo prvi resni dvomi o smiselnosti nadaljevanja vojaških operacij, poroča BBC. Rusija je nedavno sprožila nov obsežen val napadov z raketami in brezpilotnimi letalniki po vsej Ukrajini. Napadi so se zgodili tik pred letnim mednarodnim gospodarskim forumom v Sankt Peterburgu, kjer želi Moskva svetu predstaviti svojo moč. Čeprav zahodni vlagatelji dogodek bojkotirajo, organizatorji trdijo, da prihajajo delegacije iz več kot 130 držav. Putin pri svojih zahtevah ostaja neomajen in od Ukrajine še vedno zahteva predajo celotne regije Donbas.
Kremelj je pred časom gojil upe, da bo Donald Trump kot morebitni ameriški predsednik pritisnil na Kijev in ga prisilil k sprejetju ruskih pogojev. Visoki ruski uradniki so navdušeno govorili o "duhu Anchoragea", ki naj bi prinesel mirovni sporazum v korist Moskve. Zdi se, da so te iluzije zdaj izginile. Putinov svetovalec za zunanjo politiko Jurij Ušakov je nedavno zavrnil poznavanje tega izraza, kar kaže na rastočo frustracijo v ruskem vodstvu. Tisto, kar je Kremelj načrtoval kot kratkotrajno operacijo, se je namreč spremenilo v krvavo vojno izčrpavanja.
Vojna se seli na rusko ozemlje
Od začetka invazije februarja 2022 ruske sile beležijo ogromne izgube na bojiščih, država pa trpi hudo gospodarsko škodo in tehnološko nazadovanje. Vojna se je nevarno približala ruskim mejam. Ukrajinski brezpilotni letalniki danes redno napadajo cilje globoko v Rusiji, vključno z rafinerijami nafte in drugo energetsko infrastrukturo. Nedavni napadi na moskovsko regijo so jasno pokazali, da lahko ukrajinske sile prebijejo zračno obrambo okoli glavnega mesta. Zaradi strahu pred napadi je Rusija celo zmanjšala obseg tradicionalne parade ob dnevu zmage na Rdečem trgu. Gospodarstvo pod pritiskom tisočih mednarodnih sankcij stagnira, proračunski primanjkljaj pa strmo narašča.
Kremelj na te izzive ne odgovarja z umikom, temveč z zaostrovanjem konflikta. Ruske oblasti za eskalacijo krivijo Kijev in trdijo, da zgolj odgovarjajo na ukrajinske napade. Kot primer navajajo nedavni napad na študentski dom v Starobilsku na okupiranem vzhodu Ukrajine, kjer je po uradnih ruskih podatkih umrlo 21 študentov. Ukrajinska vojska na drugi strani trdi, da je v tem mestu uničila sedež elitne ruske vojaške enote za brezpilotne letalnike Rubicon.
Razpoke v medijskem zidu in cenzura
Konec spopadov se zdi bolj oddaljen kot kdajkoli prej. Kljub temu pa znotraj Rusije opažamo znake prebujanja javne razprave o končanju vojne. Politični analitik Vasilij Kašin je v reviji Russia in Global Affairs nedavno zapisal, da je cilj odstranitve ukrajinskega režima v tej fazi nedosegljiv brez dolgotrajne vojaške okupacije celotne države, kar pa je za Rusijo tehnično neizvedljivo. Nekaj dni kasneje je prorežimski tabloid Moskovski komsomolec citiral političnega komentatorja Aleksandra Nosoviča. Ta je opozoril, da del strokovne javnosti zahteva konec operacije, saj najslabši scenarij ni poraz, temveč neskončna vojna.
V istem časopisu je odvetnik Dmitrij Krasnov celo poudaril, da so izgubljene vojne in ponižujoča premirja v ruski zgodovini redno vodili do novih reform in presenetljivih zmag. Objava takšnega članka v državi, ki gradi svojo identiteto na podobi nepremagljivega naroda zmagovalcev, predstavlja popoln šok. Da ima takšna razprava stroge meje, se je izkazalo zelo hitro. Ko so bralci nekaj dni kasneje poskušali ponovno odpreti Krasnovov članek na spletu, jih je pričakalo le še opozorilo o napaki 404 in sporočilo, da stran ne obstaja.
