Bogomil Ferfila, politolog, ekonomist in publicist s Fakultete za družbene vede v Ljubljani, o letu dni predsedniške vladavine Joeja Bidna pravi: "Biden bi res lahko zgodovinsko spremenil ZDA, kakor to zahteva levo - no, za nas bi to bilo sredinsko - krilo njegove demokratske stranke. Naredil bi jih rad za boljšo državo, vendar ne z vidika kapitala, temveč z vidika socialne varnosti, recimo z zastonj šolstvom in zdravstvom. Vendar so njegove možnosti zelo majhne. ZDA so ladja, ki pluje pod zastavo kapitalizma že stoletja. Bidnov preobrat pa želi biti pod vplivom demokratičnega socialista, senatorja Bernieja Sandersa in lastne podpredsednice Kamale Harris radikalen. Za vzor mu je Švedska, toda te ZDA na tem področju ne bodo dohitele niti v 50 letih. Oni pa to načrtujejo v nekaj letih. To zna uničiti vse dobre namene. Američani že več kot 200 let živijo v nekem sistemu in imajo Evropo za poženščeno, očitajo ji socializem, njen sistem se jim dozdeva inferioren in podobno. Bidnu se upirata celo dva njegova senatorja. Zato bi moral svoje zamisli udejanjati počasi. Čez noč ne bo šlo in to je huda napaka. Če bi mu slučajno uspelo, pa mu bo predvsem uspelo ZDA zadolžiti, saj za te levičarske ukrepe potrebuješ ogromno denarja iz proračuna. ZDA so zdaj že blizu stoodstotne zadolženosti glede na BDP. Preprosto bo zmanjkalo denarja."
Kaj pa Ferfila pričakuje od vmesnih novembrskih volitev, ko bodo Američani volili novi kongres in tretjino članov senata: "Statistika po drugi svetovni vojni nam za te volitve v ZDA govori, da predsednikova stranka v povprečju izgubi 30 sedežev v obeh domovih. V senatu je razmerje med demokrati in republikanci pol-pol, prevaga glas podpredsednice Harrisove. V spodnjem domu imajo demokrati pri 435 sedežih le deset odstotkov naskoka. Zelo verjetno bo desnica pod Donaldom Trumpom, ki vse bolj postaja njen glavni kandidat, pridobila po deset sedežev v kongresu in v senatu. Trumpu sicer skušajo to preprečiti s parlamentarnimi preiskavami in zaslišanji o lanskem vdoru v kongres. A mislim, da jim ne bo uspelo, saj ima tudi Trump dobre odvetnike. Po teh volitvah bo Biden verjetno brez moči in bo njegova zakonodajna agenda zamrznjena."
Kako profesor razlaga nizko podporo Bidnu, ki je skoraj tako nizka, kakor jo je imel po enem letu v Beli hiši predhodnik Trump: "Ljudje ne razumejo Bidnovega načrta, čeprav naj bi bil ljudski in množicam v plus. Občutijo pa, da pod njim inflacija raste, na pet, šest odstotkov. Za tretjino so se podražili energenti. Avto in bencin sta za Američane sveta. Biden poudarja zeleno energijo, ki je še dražja. Želi se odpovedati pridobivanju plina s frackingom, kar je ZDA prineslo energetsko neodvisnost, čeprav hudo uničuje okolje. Republikanci mu tako očitajo, da bo še podražil energijo, uničil energetsko samozadostnost in pokopal ameriško avtomobilsko industrijo. Tako Bidnu priljubljenost pada."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
