Gre za prvi zabeleženi primer te bolezni v Nemčiji po letu 1988. Bolezen ni nevarna za ljudi, vendar lahko povzroči ogromno gospodarsko škodo.
Po podatkih nemškega zveznega centra za bolezni živali Inštituta Friedricha Loefflerja (FLI) sta Nemčija in širša EU v zadnjih letih veljali za prosti te bolezni.
Kot je pojasnila Hanka Mittelstädt, so trije vodni bivoli umrli zaradi te bolezni, strokovnjaki pa zdaj ugotavljajo njen vzrok. Trenutno je tudi v teku zakol in odstranitev druge živine.
Slinavka in parkljevka je akutna, zelo nalezljiva virusna vezikularna bolezen parkljarjev, predvsem goveda, ovac, koz, prašičev in tudi nekaterih vrst divjadi, predvsem jelenjadi, srnjadi in divjih prašičev, je navedeno v načrtu ukrepov ob pojavu te bolezni v Sloveniji.
Zanjo je dovzeten tudi človek, zlasti otroci, vendar le pri množični izpostavitvi in še to zelo redko. Mesojedi so proti njej zelo odporni, kopitarji in perutnina pa zanjo povsem nedovzetni.
Pri odraslih živalih redko pride do pogina. Visok pogin se lahko pojavi pri mladih živalih, predvsem jagnjetih in pujskih.
Bolezen povzroča ogromno gospodarsko škodo, pri čemer ne gre toliko za neposredne izgube zaradi poginov, kot pa za posredne, med katere štejejo dolgotrajno in bistveno zmanjšano proizvodnjo mleka, porajanje nevitalnih telet in druge reprodukcijske motnje. Bolezen predstavlja tudi zelo pomembno oviro pri mednarodnem trgovanju z živalmi in njihovimi proizvodi.
Slinavka in parkljevka, ki jo uvrščajo med najbolj nalezljive bolezni živali, je bila v Sloveniji nazadnje ugotovljena leta 1968, je še navedeno v načrtu, ki ga je leta 2019 objavila uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
