V vojaški bolnišnici v Kairu je v 92. letu starosti umrl Hosni Mubarak, nekdanji egiptovski predsednik, ki je državo vodil v času, ko je v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu brstelo revolucionarno gibanje, znano kot arabska pomlad. Prav Egipt, ki ima zdaj že sto milijonov prebivalcev, je bil takrat, spomladi leta 2011, država, v katero so bile uprte oči celega sveta. Toda Mubarak, ki je imel na razpolago eno najmočnejših vojsk v tem delu sveta in velikanski policijski aparat, je pod pritiskom ljudi, ki so se vsakodnevno zbirali v Kairu in drugih mestih, presenetljivo odstopil. Četudi je bilo na kairskem trgu Tahrir in drugod v dobrih dveh tednih protestov ubitih veliko ljudi in je bila ta kri posredno na Mubarakovih rokah, je s svojim odstopom preprečil tisto, kar se je zgodilo v naslednjih mesecih v Libiji in Siriji: izbruh krvave državljanske vojne. Spopadi v obeh državah divjajo še danes.
Hosni Mubarak, ki so mu že v času življenja pravili zadnji faraon, je bil tipičen predstavnik egiptovske politične vrhuške po letu 1949, ko je abdiciral kralj Faruk in je Egipt postal republika. Tako kot trije njegovi predsedniški predhodniki je bil general, torej eden od pripadnikov kaste, ki v državi obvladuje vse, od turizma do gradbeništva - in seveda orožja. Predsednik je postal 14. oktobra 1981, osem dni po atentatu na predsednika Anvarja Al Sadata. In ostal na položaju več kot trideset let.
30 let je Hosni Mubarak s trdo roko vodil Egipt
