Vladimir Pregelj ima veliko zaslug za Slovenijo v času njenega osamosvajanja, saj je pomagal odpirati vrata slovenskim politikom in diplomatom v ameriškem kongresu in drugje v prestolnici ZDA. Rodil se je leta 1927 v Murski Soboti staršema učiteljema, pozneje se je preselil v Ljubljano, od tam pa je po drugi svetovni vojni leta 1945 kot begunec odšel v ZDA.
S pomočjo štipendije se je šolal na kolidžu St. Joseph v ameriški zvezni državi Indiani, služil je v ameriški vojski, postal državljan in opravil magisterij na univerzi Fordham v newyorškem Bronxu. Leta 1957 se je zaposlil v ameriški kongresni knjižnici. Tam je bil specialist za mednarodno trgovino, sodelavci pa so mu nadeli vzdevek Miro.
Zadnja leta mu je že pešalo zdravje, vendar pa je frančiškanski pater Martin Krizolog, ki vodi slovensko cerkev Sv. Cirila na Manhattnu v New Yorku in s katerim sta razpravljala o teoloških vprašanjih, dejal, da je bil do samega konca neverjetno bister.
Krizolog je nameraval te dni v Washington na praznovanje Pregljevega 92. rojstnega dneva, vendar bo zdaj prestolnico verjetno obiskal za spominsko slovesnost, ki bo najverjetneje v Nacionalni katedrali brezmadežnega spočetja, največji katoliški cerkvi v ZDA. Preglja naj bi upepelili in pozneje pokopali na ljubljanskih Žalah. O tem bo odločala njegova 72-letna vdova Lea Plut Pregelj, s katero sta se poročila leta 1980.
Cerar s Pregljem govoril februarja
Na Pregljevo smrt se je odzval tudi zunanji minister Miro Cerar in njegovi družini izrekel sožalje. V objavi na družbenem omrežju Twitter je zapisal, da je umrl razumnik in velik Slovenec, ki je v času osamosvajanja pomagal odpirati vrata kongresnikov slovenskim diplomatom. Spomnil je tudi, da sta se letos februarja srečala na sprejemu ob kulturnem prazniku v Washingtonu.
{twitter}https://twitter.com/MiroCerar/status/1124965154624540672{/twitter}
Pregelj o Trumpu
Washington Post je sredi aprila s Pregljem opravil intervju zaradi njegove vloge starešine velike porote, ki je raziskovala afero Watergate. Zadeva je aktualna, saj se v ZDA trenutno odvijajo vroče razprave o tem, ali se bo proti predsedniku Donaldu Trumpu sprožil postopek odstavitve s položaja oziroma impeachmenta.
Pregelj se v pogovoru ni opredeljeval okrog Trumpa, vendar pa je menil, da bi moralo celotno gradivo, ki ga je med preiskavo ruskega vpletanja v volitve 2016 zbrala velika porota posebnega tožilca Roberta Muellerja, postati javno.
Pregelj je v vlogi starešine velike porote 30. januarja 1974 napisal pismo predsedniku Richardu Nixonu z zahtevo, da pride pred veliko poroto in odgovarja na vprašanja. To se ni zgodilo, ker je Nixon sam odstopil s položaja avgusta 1974, potem ko mu je postalo jasno, da ga bo kongres odstavil.
Na vprašanje glede Trumpa pa je Pregelj za Washington Post z nasmehom dejal, da ni v tej veliki poroti. Glede Nixona medtem ni bil v dvomih glede njegove krivde in mu je bilo žal, da ga njegova velika porota ni mogla obtožiti kaznivih dejanj, ker je bilo dokazov dovolj. Pregljeva soproga je za časnik povedala, da je bil mož vedno skrivnosten glede dela velike porote in je z njo o tem na kratko spregovoril šele štiri leta po poroki.