To so ugotovitve mednarodne organizacije Amnesty International, ki ob tem poudarja, da pravico do zbiranja ščiti mednarodno pravo. "Raziskava kaže zelo zaskrbljujočo sliko napadov na pravico do protesta na vseevropski ravni. Po vsej celini oblasti ovirajo, odvračajo, blatijo in nezakonito kaznujejo ljudi, ki miroljubno protestirajo," je opozorila generalna sekretarka Amnesty International Agnes Callamard.
Danes objavljeno poročilo o stanju pravice do protesta v Evropi med drugim razkriva vseevropski vzorec represivnih zakonov, uporabo nepotrebne ali prekomerne sile, samovoljne aretacije in pregon, neupravičene ali diskriminatorne omejitve ter vse večjo uporabo invazivnih tehnologij nadzora, zaradi česar se pravica do protesta sistematično krči.
Policija se v številnih evropskih državah proti miroljubnim protestnikom, tudi mladostnikom, vse pogosteje poslužuje prekomerne sile. V incidentih v več državah je tako prišlo do resnih poškodb med udeleženci protestov.
Države medtem vse pogosteje uporabljajo tehnologijo za izvajanje ciljno usmerjenega in množičnega nadzora protestnikov. Poročilo kot primer navaja rabo tehnologije za prepoznavanje obrazov, pri čemer je Amnesty International države pozval, naj tovrstno tehnologijo prepovejo.
Tudi slovenske oblasti diskriminatorne do protestnikov
Ravnanje slovenskih oblasti je bilo v letih 2020-2022 diskriminatorno do protestnikov, je v poročilu ugotovila Amnesty International. Vlada je v tem obdobju z odloki omejila in tudi prepovedala shode, mirni protestniki pa so bili deležni številnih kazni in policijskega nasilja, ugotavljajo v poročilu.
Pravico do protesta, ki jo sestavljata pravici do mirnega zbiranja in svobode izražanja, ščiti mednarodno pravo, v Sloveniji pa sta tudi ustavno zaščiteni. Poročilo vsebuje pregled 21 držav, vključno s Slovenijo. V Amnesty International so se v pregledu stanja v Sloveniji osredotočili predvsem na dogajanje v letih 2020-2022, ko je bila pravica do protesta v državi najbolj ogrožena.
Poročilo ugotavlja, da je država v tem časovnem obdobju zoper vidnejšega protestnika Jašo Jenulla vložila absurdno tožbo za plačilo preko 40.000 evrov stroškov za policijsko varovanje mirnih protestov, ki se jih je udeležil. Posebej so izpostavili tudi protest za mir v Palestini 21. maja 2021, ko so policisti etnično profilirali udeležence. Legitimirali in oglobili so pretežno le tujce.
Amnesty International ugotavlja, da se je z menjavo oblasti stanje nekoliko izboljšalo, vendar so tudi v zadnjem letu beležili nekaj primerov, ko so bili protestniki, ki so protestirali v podporo Palestini, kaznovani. Policija je kaznovala protestnika, ki je na košarkarski tekmi vihtel palestinsko zastavo, ustrahovani pa so bili tudi protestniki za podnebno pravičnost.
Policija uporabila prekomerno silo
V letih 2020-2022 je policija večkrat uporabila prekomerno silo, pretepala protestnike, uporabljali so tako imenovano tehniko zadrževanja v kotlu, jih brez pravne podlage popisovali in pridrževali na policijskih postajah, navajajo v organizaciji.
Posebej so izpostavili protest 15. septembra 2021, ko so policisti zoper mladoletnika uporabili prisilna sredstva in ga prijeli. Starši so podali pritožbo zoper delo policista. Kasneje je prišlo na dan, da so policisti ravnali nesorazmerno in ni bilo razlogov za uporabo fizične sile ter da mladoletnika ni bilo treba prijeti.
V poročilu poleg spornega ravnanja oblasti v letih 2020-2022 v organizaciji opozarjajo tudi na sporne določbe zakonodaje. Zakon o javnih zbiranjih ostaja nespremenjen, kljub temu, da je na več mestih pomanjkljiv, saj ne ureja postopanja policije dovolj natančno, zaradi česar še zmeraj prihaja do arbitrarnega ravnanja in nadlegovanja protestnikov s strani policije in drugih nosilcev oblasti, je prepričana direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel.
"Amnesty International zato poziva slovensko vlado, naj zagotovi, da bodo v Sloveniji mirni protestniki zaščiteni pred kaznovanjem in nadlegovanjem, med drugim tudi tako, da čim prej pristopi k sistemski spremembi zakona o javnih zbiranjih," je dejala Posel.
Med drugim zakon o javnih zbiranjih ni usklajen z mednarodnimi standardi v delu, ki zahteva obvezno priglasitev protestov. V Amnesty International menijo, da bi morala takšna zahteva veljati le za ozek nabor zbiranj, kjer je vnaprejšnje obvestilo nujno, da se zaščiti in omogoči shod ali zaščiti pravice tistih, na katere ta vpliva. Vodja shoda pa je po zakonu lahko le polnoletna oseba, kar omejuje pravico otrok do protesta, so še opozorili.
Teroristi, kriminalci, tuji agenti in ekstremisti ...
Poročilo opozarja tudi na zaskrbljujoč trend, ko oblasti jemljejo legitimnost protestnikom in protestom. To počnejo predvsem s škodljivo retoriko, pri čemer se protestnike opisuje na različne načine, kot recimo teroriste, kriminalce, tuje agente in ekstremiste.
To negativno retoriko, vključno z označevanjem protestov za grožnjo javnemu redu oziroma nacionalni varnosti, se uporablja za upravičevanje uvajanja vse bolj restriktivnih zakonov.
V Belgiji, Luksemburgu, na Švedskem in v Švici so denimo oblasti omejile pravico do protesta do te mere, da morajo organizatorji zaprositi za dovoljenje za izvedbo demonstracij. Če protest ni vnaprej prijavljen se interpretira, da je zbiranje nezakonito, kar nato vodi v njegovo razpustitev in aretacije vpletenih.
Tovrstne omejitve, prekomerno odzivanje policije in vsesplošen množični nadzor ustvarjajo strah in ljudi odvračajo od udeležbe na zbiranjih. Ta učinek odvračanja ali zastraševanja pa nesorazmerno vpliva na ljudi, ki pripadajo marginaliziranim skupinam, ki so že tako ali tako podvržene večji nevarnosti nasilja, neenakosti in diskriminaciji, še piše v poročilu.
V poročilu je stanje pravice do protesta v Evropi analizirano v 21 državah, te so Avstrija, Belgija, Češka, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Srbija, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Turčija in Združeno kraljestvo. Analiza je osredotočena predvsem na obdobje med decembrom 2022 in septembrom lani.
