Začelo se je slabo. Že z izbiro prizorišča na oddaljeni lokaciji v državi, kjer so še pred pričetkom pogajanj zaprli nekaj aktivistov, nekateri v zaporu ždijo še danes. Pogajanja so tako oskubljena še za protestniški prispevek, ki vsako leto prispeva k višanju temperature v dvoranah, nevladniki so našteli kar 600 od 35.000 delegatov, ki so povezani z naftno industrijo.
27. konferenco pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja spremljajo jasna sporočila znanstvenikov, da svet drvi proti katastrofi, če se države ne bodo dogovorile za znižanje izpustov ogljikovega dioksida, torej blaženje podnebnih sprememb. Po trenutnih zavezah za znižanje emisij, ki so jih predložile podpisnice pariškega podnebnega dogovora, svet drvi proti ogretju za 2,1 do 2,9 stopnje Celzija, kar je daleč od cilja 1,5, torej cilja, pri katerem je planet še kolikor toliko gostoljuben. Poročila o napredkih iz pogajalskih dvoran niso prav obetavna, Alok Sharma, nekdanji minister Združenega kraljestva, ki je lani predsedoval podnebnemu vrhu COP 26 v Glasgowu, je opozoril: "Bodisi bomo zapustili Egipt tako, da smo ohranili cilj 1,5 stopinje Celzija pri življenju, ali pa bo to COP, kjer bomo izgubili 1,5 stopinje Celzija. Trenutno poteka srečanje voditeljev G20," je dejal o vrhu na Baliju ter dodal: "Znova morajo potrditi svojo zavezanost Parizu in Glasgowu."
Poiskati kompas
Je stanje pogajanj res tako kritično, da lahko izgubimo cilj, ki je leta 2015 tako slavnostno odzvanjal v Parizu? Glavna podnebna pogajalka Slovenije Tina Kobilšek: "Že v Glasgowu je bil dosežen zelo delikaten paket, sploh z referenco o opuščanju premoga. Ključno je, da se v Egiptu ambicija Glasgowa ne znižuje. Mislim predvsem na ambicijo glede blaženja, prilagajanja, financiranja ter izgube in škode, ki so ključne za agendo tega COP, predvsem od držav v razvoju. Za nas je ključnega pomena blaženje. Zdaj potekajo pogajanja glede krovnega dokumenta, pogovori so naporni, saj je geopolitična situacija od Glasgowa do letos precej drugačna. EU in druge bolj ambiciozne države poudarjamo, da smo sicer res v krizi, ampak jo lahko izkoristimo na način, da spodbujamo obnovljive vire energije, da zvišujemo ambicije. Je pa res, da je včasih težko razumeti, kaj je glavni cilj egipčanskega predsedstva konference. Na mizi je tako rekoč vse in treba bo začeti iskati kompromis."
Sicer smo res v krizi, ampak izkoristimo jo lahko na način, da spodbujamo obnovljive vire energije in zvišujemo ambicije
Prav iskanje kompromisa je izredno zahtevno. Dobra vest so nove zaveze, ki jih predložijo države, predvsem pa vnovična obuditev pogovorov med Kitajsko in ZDA. "Ti državi sta zagotovo ključni, glavne akterje potrebujemo ob mizi. Nujno je, da je prišlo do tega preboja," pravi Tina Kobilšek.
"Poraza si ne moremo privoščiti"
Tudi sicer tokratnih pogajanj ne spremlja vznemirjenje ob nagovorih velikih liderjev. Zdi se, kot da bi politični podnebni proces izgubil zagon, prišla ni niti Greta Thunberg, ki je že lanski Glasgow označila za "bla, bla, bla". Slovenska pogajalka pripisuje upad političnega naboja istočasnemu zasedanju G20, pogrešanih je bilo nekaj predsednikov pomembnejših držav, a meni, da je bilo velikih imen iz ZDA in EU dovolj.
Svetovne emisije CO2 iz fosilnih goriv so med tem leta 2022 dosegle rekordno raven, saj so za več kot en odstotek presegle izpuste iz leta 2021 in presegle tudi najvišje vrednosti iz leta 2019 pred pandemijo. S sedanjimi zavezami se bližamo cilju segretja od 2,1 do 2,9 stopinje Celzija. "Tega si ne moremo privoščiti. To bi bila katastrofa. Zdi se mi, da bodo šli vsi napori na pogajanjih v ta segment. Ne le napori velikih držav, ampak tudi malih otoških držav, ki jim grozi poplavljanje, ekonomsko najbolj ranljivih držav. Mislim, da si velik del sveta prizadeva za dober izkupiček blaženja, predvsem pa je trenutni fokus na financiranju izgube in škode."
Velik del pogajanj delegati namenijo tudi denarju, bogate države so se namreč obvezale, da bodo pri blaženju in soočanju s podnebnimi spremembami pomagale ekonomsko šibkim, ki so k segrevanju planeta prispevale najmanj. Zeleni podnebni sklad naslednje leto čaka druga polnitev. "Tečejo že aktivni pogovori, kako se bo polnil ta sklad. So pa tukaj še drugi skladi, ravno danes smo slišali napoved ZDA o povečanju sredstev za prilagajanje na podnebne spremembe. Tudi na slovenski strani razmišljamo, kakšna sredstva bi lahko še ponudili. V okviru EU zelo intenzivno delamo na tem, da poskušamo na vseh frontah podnebnih financ narediti največ," poroča Tina Kobilšek.
Človekove pravice in podnebne spremembe
Minister za okolje Uroš Brežan je v Egipt prispel danes. Poudarja, da si Slovenija prizadeva za: "Dosledno uveljavljanje načela spoštovanja človekovih pravic pri načrtovanju ter izvajanju podnebnih politik. Ob enem je ključna ustrezna naslovitev pomembnih načel, kot je enakost spolov, pravica do zdrave pitne vode in sanitarij, pravica avtohtonih in drugih ranljivih skupnosti ter pravica do izobraževanja, tudi o podnebnih spremembah. Posebej ogrožene so človekove pravice tistih najbolj ranljivih zaradi podnebnih sprememb, na primer malih otoških držav. Posebej pomembno se nam zdi v proces COPa polno vključiti novo pravico do zdravega, čistega in trajnostnega okolja, tudi zato ker je bila Slovenija ena od pobudnic nove pravice. Slovenija si aktivno prizadeva, da so vidiki človekovih pravic ustrezno naslovljeni v končnih dokumentih podnebne konference."
