Preiskava je pokazala, da so bila ključna varnostna omrežja zaščitena z zelo šibkimi gesli, med njimi celo z najpreprostejšim geslom: Louvre, poroča francoski časnik Libération. Tudi druge uradne aplikacije so bile zaščitene z enakimi banalnimi šiframi.
Libération se sklicuje na zaupne dokumente, ki razkrivajo, da so te slabosti v varnostnem sistemu muzeja obstajale že več let.
Revizija, ki jo je že leta 2014 izvedla francoska nacionalna agencija za kibernetsko varnost, je pokazala, da so inženirji lahko dostopali do nadzornih sistemov že z enostavnim vnosom gesla Louvre.
Kasnejše revizije so opozarjale na resne pomanjkljivosti in slabo upravljanje varnostnih protokolov. Muzej je med drugim uporabljal programsko opremo iz leta 2003, ki je temeljila na sistemu Windows Server 2003, operacijskem sistemu, ki že skoraj desetletje ni več podprt.
Strokovnjaki še poudarjajo, da je kombinacija tehnične malomarnosti in organizacijskih napak omogočila storilcem, da so lahko načrtovali popoln vlom.
Francoski mediji izpostavljajo, da ta primer ni le sramota za najbolj znani muzej na svetu, temveč tudi opozorilo vsem institucijam, ki še vedno uporabljajo zastarele varnostne sisteme.
