Pandemija novega koronavirusa je bolj kot karkoli doslej zarezala v bilance letališč, letalskih družb in proizvajalcev letal. Mednarodna zveza svetovnih letališč Airports Council International (ACI) World vlade poziva k nujni pomoči letališčem, saj ocenjuje, da bodo imela ta letos za 4,6 milijarde manj potnikov in celo za 97 milijard dolarjev manj prihodkov. V mednarodnem združenje letalskih prevoznikov IATA pa ocenjujejo, da bodo prevozniki zaradi posledic pandemije zabeležili več kot 84 milijard dolarjev čiste izgube. Medtem so iz Airbusa že sporočili, da zaradi ustavljanja naročil ukinjajo 15 tisoč delovnih mest. V Franciji bodo odpustili 5000 ljudi, 5100 jih bo brez dela ostalo v Nemčiji, 900 v Španiji, 1700 v Veliki Britaniji in 1300 v drugih enotah Airbusa po svetu.
Za zdaj se letalske družbe skušajo obdržati na nebu s pomočjo državnih pomoči in dokapitalizacij. Delničarji nemške letalske družbe Lufthansa so se tako na skupščini 25. junija odločili sprejeti državno pomoč, vredno devet milijard evrov. Načrt reševanja pred bankrotom predvideva, da bo državni stabilizacijski sklad WSF prispeval 5,7 milijarde evrov povratnih sredstev. Poleg tega bo z dokapitalizacijo v višini 300 milijonov evrov vplačal nove delnice in pridobil 20-odstotno lastništvo. Reševalni paket predvideva še tri milijarde evrov vredno posojilo državne razvojne banke KfW in zasebnih bank za obdobje treh let.
Austrian Airlines, ki sicer sodi pod okrilje Lufthanse, si je izpogajala 600 milijonov evrov pomoči za okrevanje po koronavirusni krizi. 450 milijonov evrov bo zagotovila država, preostanek pa matična družba Lufthansa.
Skandinavska letalska družba SAS načrtuje dokapitalizacijo, v okviru katere naj bi zbrala 1,1 milijarde evrov novega kapitala. SAS je zaradi pandemije sredi marca na čakanje poslal 90 odstotkov zaposlenih. Odtlej je napovedal ukinitev 1900 delovnih mest na Švedskem, 1300 na Norveškem in 1600 na Danskem.
Britanski nizkocenovni letalski prevoznik Easyjet je z dokapitalizacijo zbral 463 milijonov evrov. Letalski prevoznik, ki ima sedež v Lutonu, severno od Londona, je v polletju od oktobra lani do konca marca letos vknjižil 360 milijonov evrov čiste izgube. Zato namerava ukiniti 4500 delovnih mest, razmišljajo pa tudi o zaprtju baze na londonskem letališču Stansted. Medtem je tudi hrvaška letalska družba Croatia Airlines državo zaprosila za 93 milijonov evrov pomoči, da bi pokrila 20 milijonov evrov izgube, ki se je zaradi pandemije podvojila.
