Odstopanje od proračunskih pravil EU namerava za zvišanje obrambnih izdatkov izkoristiti več kot polovica od 27 držav članic unije. Za sprožitev nacionalne odstopne klavzule jih je doslej uradno zaprosilo 12, tudi Slovenija, so sporočili z Evropske komisije. Še štiri naj bi to po navedbah Sveta EU storile v kratkem.
"Danes EU dela odločilen korak naprej pri krepitvi pripravljenosti in porabe za obrambo. Že 12 članic je zaprosilo za sprožitev nacionalne odstopne klavzule, ki jim bo omogočila dodaten proračunski prostor za vlaganje v njihove obrambne zmogljivosti in industrijo," je dejal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis. Dodal je, da bo komisija še naprej zagotavljala, da bo uporaba prožnosti pri izvajanju proračunskih pravil EU usklajena.
Za začasno odstopanje od fiskalnih pravil unije so do danes, ko se izteka neuradni rok za oddajo zahteve, po navedbah komisije zaprosile Belgija, Danska, Grčija, Estonija, Finska, Latvija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška in Slovenija. Da nameravajo to storiti, je sporočilo še več drugih držav, tako da pričakujejo dodatne zahteve, so navedli na komisiji. Tudi Dombrovskis je dejal, da "ostajajo odprti za še več zahtev".
S Sveta EU so medtem sporočili, da se je za usklajeno uporabo nacionalne odstopne klavzule odločilo 16 članic. Poleg zgoraj naštetih so med njimi še Bolgarija, Češka, Hrvaška in Litva.
Tiskovni predstavnik komisije Balazs Ujvari je že na opoldanski novinarski konferenci pojasnil, da bodo zahteve ocenili do 4. junija, ko je predvidena objava dokumentov v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra. Pričakovati je, da bo Svetu EU, v katerem so zastopane članice, priporočil sprožitev odstopanja od proračunskih pravil. Svet bo imel za dokončno odobritev mesec dni časa.
Bruselj je možnost štiriletnega odstopanja od fiskalnih pravil EU za potrebe povečanja izdatkov za obrambo napovedal v marca predstavljenem načrtu za ponovno oborožitev Evrope, ki naj bi v prihodnjih letih prinesel do 800 milijard evrov dodatnih naložb v obrambo držav članic. Te bodo lahko nacionalno odstopno klavzulo izkoristile za zvišanje obrambnih izdatkov za največ 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na leto.
Kot je pretekli teden na seji odbora državnega zbora za finance povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec, je Slovenija delež odhodkov za obrambo v BDP lani glede na leto 2021 povečala za okoli 0,25 odstotne točke, v letu 2025 pa naj bi jih glede na sprejeti proračun za dodatnih 0,15 odstotne točke.
Premier Robert Golob je v začetku marca napovedal, da bo Slovenija obrambne izdatke na dva odstotka BDP zvišala še pred letom 2030, kot predvideva trenutni načrt. Po novem bi se lahko to po neuradnih informacijah zgodilo že prihodnje leto, vendar pa je posodobljen načrt zviševanja izdatkov še v pripravi.
Na komisiji so sicer drevi poudarili, da bodo fiskalna pravila EU še naprej v celoti veljala in da bodo njihovo izvajanje tudi spremljali.
