M.R.
Evropske obveščevalne agencije so rekonstruirale obsežen sistem, ki ga Moskva v zadnjih letih uporablja za destabilizacijo celine. Namen teh dejanj naj bi bil spodkopati zahodno podporo Ukrajini in razbiti evropsko kohezijo.
Poljska agencija za notranjo varnost (ABW) naj bi v zadnjih dveh letih izvedla več protiobveščevalnih preiskav kot v celotnih preteklih treh desetletjih. Razlog za to je povečana aktivnost ruskih in beloruskih obveščevalnih služb. Direktor nemške obveščevalne službe Martin Jager je na varnostni konferenci v Münchnu februarja letos ponazoril velikost ruskega aparata. Izpostavil je, da Moskva danes po vsem svetu upravlja s 60.000 obveščevalci, pri čemer v to številko sploh ne uvrščajo neformalnih informatorjev.
Amaterji z družbenih omrežij kot potrošni agenti
V središču ruskega delovanja analitiki opažajo model "potrošnih agentov". Službe te amaterje rekrutirajo prek oglasov na platformi Telegram, pri čemer ciljajo predvsem na rusko, belorusko in ukrajinsko govoreče posameznike. Ekonomska logika tega pristopa je preprosta. Neimenovani poljski varnostni uradnik pojasnjuje, da je metoda izjemno poceni, preiskovalci jo težko dokažejo, doseg pa je lahko ogromen.
Dober primer tega modela je požar v varšavskem trgovskem centru Marywilska 44, ki je uničil skoraj 1.400 trgovin. Poljski premier Donald Tusk je po enoletni preiskavi jasno povedal: "Z gotovostjo vemo, da so požar naročile ruske tajne službe." Sodišče je oktobra 2025 obsodilo tri Ukrajince na zaporne kazni, medtem ko preiskovalci neposrednega storilca še vedno iščejo. Tožilstvo hkrati preganja še dva druga ukrajinska državljana zaradi njune vloge v napadu.
Profesionalni saboterji prevzemajo zahtevnejše naloge
Poljska agencija ABW opozarja, da Rusija od leta 2024 pospešeno gradi kompleksnejšo mrežo. Model potrošnih agentov zdaj dopolnjujejo saboterske celice. Te delujejo po zgledu organiziranega kriminala z jasno delitvijo vlog. Zahtevnejše naloge prevzemajo nekdanji vojaki, policisti ali plačanci iz paravojaških organizacij, kot je skupina Wagner. Raziskovalec Arkadiusz Nyzio, ki spremlja ruske operacije v Evropi, opisuje to evolucijo kot nadgradnjo. Potrošni agenti testirajo odpornost držav, profesionalni saboterji pa nato napadejo kompleksnejše cilje.
To zaporedje lepo prikazuje eksplozija na železniški progi Varšava-Lublin novembra 2025. Donald Tusk je dogodek označil za "doslej nevidno dejanje sabotaže". Dva ukrajinska državljana, ki sta izvedla napad, sta takoj pobegnila v Belorusijo. Fizične napade spremljajo tudi kršitve zračnega prostora. Samo septembra 2025 je v poljski zračni prostor vstopilo dvajset ruskih dronov, trije ruski lovci MiG-31 pa so dvanajst minut kršili estonski zračni prostor.
Vmešavanje v volitve in evropski odgovor
Pred lanskimi predsedniškimi volitvami na Poljskem je minister za digitalne zadeve Krzysztof Gawkowski opozoril na nenehne incidente na kritični infrastrukturi. Na platformi X so delovale mreže botov, beloruski državni radio je oddajal v poljščini in promoviral proruskega kandidata, raziskovalci pa so prijavili številne propagandne kanale na TikToku. Konservativec Karol Nawrocki je na koncu zmagal s 50,89 odstotka glasov. Čeprav Nawrocki podpira Ukrajino, hkrati nasprotuje hitri poti Kijeva v zvezo Nato in Evropsko unijo.
Evropska unija na te grožnje odgovarja s sistemskimi ukrepi. Evropska komisija je aprila 2025 predstavila strategijo ProtectEU, ki združuje zaščito kritične infrastrukture, kibernetsko varnost in boj proti dezinformacijam. Svet EU je obsodil ruske hibridne aktivnosti in uvedel sankcije proti 69 posameznikom ter 19 subjektom. Nizozemski Mednarodni center za boj proti terorizmu (ICCT) ugotavlja, da je Rusija od začetka invazije načrtovala ali izvedla vsaj 151 dokumentiranih sovražnih operacij v Evropi.
Število hibridnih incidentov trenutno pada v primerjavi z rekordnim letom 2024. Raziskovalec Bart Schuurman z Univerze v Leidnu pa opozarja, da to ne pomeni umika Moskve. Evropske agencije preprosto hitreje in učinkoviteje nevtralizirajo operacije.
