SVET

Novo orožje za ukrajinsko vojsko

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Nemški tanki Leopard 2, ki si jih želi Ukrajina, veljajo za ene najboljših na svetu.
Epa

Zdaj ni čas za upočasnitev … ukrajinsko ljudstvo nas opazuje, Kremelj nas opazuje in zgodovina nas opazuje, je povedal obrambni minister ZDA Lloyd J. Austin v ameriški letalski bazi v nemškem Ramsteinu, kjer so se predstavniki 50 zavezniških držav zbrali na srečanju tako imenovane kontaktne skupine za pomoč Ukrajini.

Austin je opozoril, da Rusija reorganizira svoje sile in rekrutira dodatne vojake, zaradi česar bi moral tudi Zahod pospešiti dobavo vojaške opreme Ukrajini. Pri tem je napovedal nov paket ameriške pomoči, vreden kar 2,5 milijarde dolarjev. Med drugim bodo dobavili dodatne sisteme zračne obrambe, pa tudi bojna oklepna vozila, med njimi 50 oklepnikov Bradley in 90 oklepnikov Stryker. Tudi sicer je bila v ospredju pogovorov pomoč v vojaški opremi, pri čemer so se v tednih pred srečanjem krepili pritiski zahodnih držav na Nemčijo, naj Ukrajini dobavi tanke Leopard 2. Nemci oklevajo tudi glede tega, da bi omenjene tanke Ukrajini dobavile druge države, ki razpolagajo z njimi. Dokončne odločitve tako še niso sprejeli, je pa novi nemški obrambni minister Boris Pistorius, ki je v četrtek prevzel to funkcijo, naročil pripravljenost vseh razpoložljivih tankov Leopard 2 v državi za primer, da bi nemška politika sprejela odločitev, da Ukrajini dobavi lastne oklepnike. Ukrajina si prizadeva tako za leoparde kakor za ameriške tanke Abrams. Kot smo že poročali, so poleg Nemčije in ZDA izdatnejšo pomoč v orožju že pred tem obljubile številne evropske države, med njimi Francija, ki bo v Ukrajino poslala oklepnike AMX-10 RC. Na srečanju v Ramsteinu sta bila tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec.

Kdor bo hitrejši, bo zmagovalec

Strokovnjak za obrambna vprašanja in evropski poslanec dr. Klemen Grošelj pravi, da gre pri tem za legitimna prizadevanja držav Nata in Evropske unije, da bi pomagali Ukrajini pri njenih obrambnih naporih: "Dejstvo pa je, da se bo ta vojna, tako kot vse podobne vojne, nadaljevala na način, da kdor bo hitreje spravil več ljudi in tehnike na bojišče, tisti bo zmagovalec." Po mnenju Grošlja ni ključna samo konkretna pomoč, o kateri so razpravljali zahodni voditelji, temveč vprašanje, kako bo Zahodu kot celoti uspelo vzdrževati tempo vojaške, tehnične in siceršnje podpore Ukrajini. Hkrati pa, kako bo zagotovil usposabljanje pripadnikov ukrajinske vojske za uporabo te tehnike: "Že zdaj se namreč kaže, da ima ukrajinska vojska precejšnje logistične težave." Grošelj izpostavlja, da gre v tem primeru za enkratno pomoč: "Treba pa bo zagotoviti stalno in dolgotrajno podporo Ukrajini. Na področju streliva se recimo že kažejo primanjkljaji, Američani so zato začeli sproščati svoje strateške rezerve iz Južne Koreje, govori se tudi o izraelskih zalogah. Kot rečeno, bistveno bo zagotoviti predvsem zadostne količine opreme in žal tudi ljudi. Tudi ukrajinska stran ima namreč precejšnje izgube, o katerih se sicer ne govori."

Klemen Grošelj
Robert Balen

"Premalo se poudarja, da ni ključno to, kakšen tank ima katera stran, temveč predvsem to, kakšno imajo posadko, ki ga bo upravljala. Zato je treba Ukrajini, če bo te tanke prejela, zagotoviti, da bo imela usposobljene posadke in da bo sposobna logistično vzdrževati to opremo," še opozarja Grošelj. Glede dobave sodobnih protiletalskih sistemov po mnenju Grošlja ni nobenega razloga, da jim jih ne bi priskrbeli: "Saj bo sicer Ukrajina v še večji meri deležna napadov na energetsko infrastrukturo." Pri raketnih sistemih z dosegom nad 150 kilometrov, s katerimi bi lahko Ukrajinci obstreljevali cilje v notranjosti Rusije, predvsem pa Krim, pa se vnovič odpira tudi dilema, ki visi v zraku že praktično ves čas od začetka vojne: "Ali bi Rusija razumela napad na Krim kot napad na lastno ozemlje in bi zaradi tega v odgovor uporabila taktično jedrsko orožje."

Je realno kmalu pričakovati novo večjo ofenzivo?

Vojaški analitiki še vedno špekulirajo, da bi po tem, ko so se glede ozemeljskih prebojev razmere na velikanski fronti navidezno umirile, lahko kmalu prišlo tudi do novega poskusa ofenziv, s katerimi bi obe strani skušali zavzeti čim več ozemlja. "Udarna moč, s katero bi lahko ena stran prebila zdajšnjo pat pozicijo na bojišču, ne bo odvisna samo od dobave orožja, temveč od kombinacije med orožjem, tehniko in ljudmi ter tudi vztrajnosti podpore. Marsikdo pozablja, da se v tej vojni dnevno izstreli več deset tisoč granat. Za potrebe večje ofenzive lahko uporabimo primerjavo s prvo svetovno vojno, ko so število izstrelkov merili v milijonih kosov. Fronta v Ukrajini pa je dolga tisoč kilometrov," pojasnjuje Grošelj, ki dodaja, da so se tudi razmere na bojišču od začetka vojne bistveno spremenile. "Fronta ni več takšna, kot je bila v primeru bitke za Harkov, ko so Ukrajinci prebili eno rusko linijo in je celotna fronta kolapsirala, temveč je danes postavljenih več obrambnih linij. Recimo pri Soledarju in Bahmutu ima ukrajinska stran štiri frontne črte. Če bi želeli to prebiti, bi potrebovali dovolj tehnike in tudi rezerve, iz katerih lahko potem dovajajo dodatne sile, ko je preboj dosežen. Tako lahko pride do razpada fronte na nasprotnikovi strani. To so operacije, ki so primerljive s tistim, kar se je dogajalo v drugi svetovni vojni."

Oprema, ki jo je doslej Zahod pošiljal Ukrajini, pravi Grošelj, je zadostovala zgolj za to, da je lahko ta vzdrževala obrambno frontno linijo in izvedla protinapade tam, kjer so bili Rusi ranljivi. "V primeru izvedbe velike ofenzive pa ne govorimo o sto tankih, temveč o nekaj tisoč tankih. Poljska je na primer dala Ukrajini 260 tankov, a je vprašanje, koliko od teh je danes še sploh operativnih."

Potreben je zagon evropske obrambne industrije

Dobave na bojišče bodo seveda odvisne tudi od možnosti za proizvodnjo dodatnih bojnih vozil. "Rusija je očitno že začela mobilizirati svojo vojaško industrijo, tanke proizvaja Uralvagonzavod v Nižnem Tagilu in Tomsku, tudi tovarna v Čeljabinsku naj bi začela kmalu proizvajati tanke. Gre za element vojaškega izčrpavanja." Grošelj primer tovrstnega stanja najde v drugi svetovni vojni: "Takrat so Nemci naredili vrhunski tank Tiger 1, ki so jih proizvedli okoli 1500. Američani pa so imeli svoj tank M4 Sherman, ki je bil povprečne kakovosti, ampak so jih proizvedli več kot 40 tisoč. S tako številčno premočjo, so seveda premagali nemške nasprotnike." Zato mora tudi Evropa začeti krepiti svojo obrambno industrijo, a se pri tem odpirajo tudi znana vprašanja evropske (ne)enotnosti, še pove Grošelj: "Če Rheinmetall postavi tovarno streliva na Madžarskem, ki prepoveduje izvoz tega streliva v Ukrajino, se lahko vprašamo, kako učinkovito je vse skupaj."

 

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?