Nobelove nagrade so ponavadi, zlasti za fiziko in kemijo, podeljene za pomembna znanstvena odkritja, ki so laikom težko razumljiva, a letos je precej drugače. V torek so Nobelovo nagrado za fiziko podelili za odkritja na področjih, ki zanimajo tudi širše množice - znanstvenikoma, ki sta odkrila prvi planet zunaj našega sončnega sistema, in teoretiku, ki je izdelal model razvoja vesolja od njegovega nastanka naprej.
Še bolj znan je izdelek, za razvoj katerega je bila podeljena letošnja Nobelova nagrada za kemijo, saj ga uporabljamo praktično vsi - litij-ionska baterija. Nagrado v vrednosti 830 tisoč evrov si bodo razdelili Američan John B. Goodenough, s 97 leti najstarejši Nobelov nagrajenec doslej, 77-letni Britanec M. Stanley Whittingham in 71-letni Japonec Akira Jošino, je včeraj v Stockholmu sporočila švedska kraljeva akademija znanosti.
"Litij-ionske baterije so povzročile revolucijo v naših življenjih, odkar so leta 1991 prišle na trg. Uporabljajo se od mobilnih telefonov do prenosnikov in električnih vozil," je odločitev utemeljila akademija. "Letošnji nagrajenci so s svojim delom postavili temelje za brezžično družbo brez fosilnih goriv," so dodali. Po mnenju žirije pomenijo te lahke in močne baterije, ki jih je možno polniti, veliko korist za človeštvo.
V litij-ionski bateriji si nasproti stojita dva električna prevodnika oziroma elektrodi. Ena od elektrod, narejena iz kovinskega litija, zadržuje pozitivno nabite ione (električno nabite delce - atome ali molekule). To je katoda. Druga elektroda, anoda, zadržuje negativno nabite ione. Med polnjenjem baterije se litijevi ioni pomikajo od katode proti anodi. Ko napravo uporabljamo in se baterija prazni, se ioni pomikajo v nasprotno smer. Medij, ki ione prevaža med elektrodama, je elektrolit, zmes kemikalij med katodo in anodo. Elektrolit v večini sodobnih litij-ionskih baterij je mešanica litijevih soli in organskih topil in je tekoč.
Nobelov nagrajenec Goodenough (beseda v slovenščini pomeni dovolj dober), rojen leta 1922 v Nemčiji, zdaj profesor na univerzi v Austinu v Teksasu, pa kljub častitljivi starosti te baterije razvija še naprej. Zdaj se posveča tako imenovanim trdnim litij-ionskim baterijam, ki se od klasičnih razlikujejo po tem, da je elektrolit v notranjosti trden, ne tekoč. Trdna baterija, v Goodenoughovi eksperimentalni je kot elektrolit uporabljeno steklo, ima v primerjavi z navadno več prednosti - shrani lahko več električnega naboja, prenese lahko več ciklov praznjenja in polnjenja, obenem pa je cenejša in varnejša. Brez težav deluje tudi na mrazu, zato naj bi jo, ko bo v redni proizvodnji, uporabljali predvsem v električnih avtomobilih.
Podelitev Nobelovih nagrad bo 10. decembra v Stockholmu. Ali se je bo udeležil tudi Goodenough, še ni znano, saj jim, kot je včeraj dejal stalni sekretar švedske akademije znanosti Goran Hansson, pred objavo imen nagrajencev z njim ni uspelo stopiti v stik.
