Vladajoči nemški socialdemokrati (SPD) so na včerajšnjem kongresu za vodilno kandidatko na evropskih volitvah znova izbrali evropsko poslanko, podpredsednico Evropskega parlamenta in nekdanjo ministrico Katarino Barley. V boj pred volitvami bo stranko popeljala skupaj s kanclerjem Olafom Scholzem. Oba napovedujeta prizadevanja za poraz skrajne desnice na junijskem glasovanju. Za 55-letno Barley nista glasovala le dva od 149 delegatov stranke. Podobno prepričljivo je bila za vodilno kandidatko SPD izbrana že pred evropskimi volitvami leta 2019, na katerih pa je nato stranka osvojila le slabih 16 odstotkov glasov. Katarina Barley se letos nadeja boljšega izida, čeprav ankete stranki trenutno napovedujejo okrog 14-odstotno podporo.
V svojem nagovoru se je jasno izrekla proti skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD), katere sovodja Alice Weidel je nedavno kot eno od možnosti omenila izstop Nemčije iz EU. Meni, da bi stranka s tem državo hitro popeljala v hudo krizo. Glede nedavno razkritega srečanja skrajnih desničarjev pa je Katarina Barley govorila o novih nacistih, ki načrtujejo izgon ljudi s tujimi koreninami. Nemški kancler Olaf Scholz na evropskih volitvah 9. junija stavi na jasno glasovanje proti skrajni desnici. Pozval je k oddaji glasu za SPD kot najstarejši demokratični stranki v Nemčiji. Čeprav Scholz uživa nizko priljubljenost med volivci, bosta, kot je včeraj naznanil generalni sekretar stranke Kevin Kühnert, skupaj s Katarino Barley osrednja obraza kampanje pred volitvami.
Katarina Barley velja za prepričano Evropejko, ki se je tudi kot podpredsednica Evropskega parlamenta doslej zavzemala za odločno ukrepanje proti kršitvam vladavine prava v EU. Pred svojo kariero v Evropskem parlamentu je zasedala položaj pravosodne ministrice, pred tem je bila še ministrica za družino in generalna sekretarka SPD. Tudi Olaf Scholz je poudaril pomen EU za Nemčijo. "Najmočnejši nacionalni interes, ki ga imamo v Nemčiji, je močna Evropska unija," je dejal in menil, da mora Nemčija kot država z največ prebivalci in najmočnejšim gospodarstvom v EU biti vodilna. Je pa menil, da bi morale druge članice prispevati več za Ukrajino, saj Berlin v pomoči močno prednjači.
Znova so v soboto in nedeljo v številnih nemških mestih potekali protesti proti skrajni desnici. Skupno se jih je udeležilo več sto tisoč ljudi. Udeležilo se jih je tudi nekaj vidnejših nemških politikov. Na shodu v Osnabrücku je obrambni minister Boris Pistorius dejal, da želi AfD spremeniti sistem. "To ne pomeni nič drugega kot to, da se želijo vrniti v temne čase rasne norosti, diskriminacije, neenakosti in nepravičnosti," je dejal. Razmere je primerjal z Weimarsko republiko, ki, kot je dejal, ni propadla zaradi sovražnikov, temveč zaradi šibkosti svojih prijateljev. Ob tem je opozoril, da se zgodovina ne sme ponoviti.
V Düsseldorfu se je zbralo okoli 100 tisoč ljudi. Župan Stephan Keller je poudaril, da je bila nevarnost za prvo nemško demokracijo okoli leta 1930 podcenjena in da se to ne sme ponoviti. V Kielu je policija naštela približno 11.500 udeležencev, v Aachnu okoli 12.500 ljudi, v Marburgu več kot 12.000. Protestirali so še v Lübecku, Kaiserslauternu, Weimarju in manjših mestih po državi. (zur)
