V Nemčiji v večjih mestih še naprej potekajo množični protesti, usmerjeni proti skrajni desnici in stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). V soboto in nedeljo je v vseh mestih protestiralo skupno okoli milijon ljudi. Največ ljudi se je zbralo v Berlinu, v Münchnu so protest zaradi prevelike množice celo odpovedali. Pričakovali so 25 tisoč ljudi, zbralo pa se jih je prek 80 tisoč. Policija je presodila, da zaradi prenatrpanosti mestnega središča ne more zagotoviti varnosti.
Protestniki so vzklikali protifašistična gesla in izražali kritike na račun nestrpne politike AfD, potem ko so v javnost prišle informacije o tajnem sestanku skrajnih desničarjev v Potsdamu lani novembra. Tedaj so se sestali člani AfD in tudi najmanj dva člana Krščanskodemokratske unije (CDU) in razpravljali o množični deportaciji migrantov oziroma ljudi, ki niso Nemci. Sestanek je v poročilu razkril nemški raziskovalni inštitut Correctiv. Pripravili so ga na podlagi pričevanj, posnetkov in poročil novinarjev pod krinko. Razkritja so, kot poroča nemška mednarodna radiotelevizija Deutsche Welle, obudila boleče spomine na temno preteklost Nemčije. Sestanek skrajnih desničarjev je namreč potekal le nekaj kilometrov od vile, v kateri so nacisti leta 1942 razpravljali o končni rešitvi za iztrebljanje evropskih Judov. Veliko politologov in tistih, ki so preživeli holokavst, je predlagalo prepoved in ukinitev AfD.
Kancler Olaz Scholz je podprl proteste, kot spodbudno dejanje demokracije sta jih označila gospodarski minister Robert Habeck in zunanja ministrica Annalena Baerbock. Predsednik Frank-Walter Steinmeier se je protestnikom zahvalil za predanost demokraciji.
Kljub množičnim protestom se v AfD nadaljuje ekstremizem. Sovodja stranke Alice Weidel je v ponedeljek v intervjuju za časnik Financial Times izstop Velike Britanije iz EU ocenila kot dober primer, ki da bi mu lahko sledila Nemčija. Kot je dejala, bi se lahko za dexit odločili, če ne bi mogli uresničiti sprememb, za katere si prizadevajo v stranki. Med drugim želijo reforme evropskih institucij, omejitev moči Evropske komisije na primer.
AfD po zadnjih javnomnenjskih raziskavah podpira 22 odstotkov ljudi, vladajoče socialdemokrate (SPD) pa 16 odstotkov. Najvišjo podporo, okoli 30 odstotkov, beležijo na vzhodu države. Prav tam, v zvezni deželi Turingija, želijo letos na deželnih volitvah zmagati. Njihov kandidat je Björn Höcke, ki je, kot opozarjajo kritiki, še posebno radikalen. V preteklosti je bil član neonacističnih skupin. Leta 2017 ga je AfD, ker je kritiziral nemški spomin na holokavst in spomenik evropskim Judom v Berlinu označil za spomenik sramote, celo hotela izključiti iz stranke. Prihajajoče nemške deželne in evropske volitve bodo tako preizkus moči.
Pred porastom števila skrajnih desničarjev svarijo tudi v Avstriji. V zadnjem obdobju je policija zaradi desnega ekstremizma aretirala dve osebi. Zaradi kriz se je okrepilo desno gibanje DO5. Vodja gibanja Martin Sellner je bil med udeleženci tajnega sestanka skrajnih desničarjev v Potsdamu. Proteste proti skrajnim desničarjem so napovedali tudi na Dunaju.
