Ne smete se je niti dotakniti! Ena najbolj strupenih rib na svetu je priplavala tudi v bližino Splita

Največ strupa riba skriva v jetrih in reproduktivnih organih, strupene snovi pa ima tudi na koži.

V Jadranu opazimo nevarne vrste rib vse pogosteje. Fotografija je simbolična. 
V Jadranu opazimo nevarne vrste rib vse pogosteje. Fotografija je simbolična. 
Profimedia
Datum 25. marec 2026 14:31
Čas branja 2 min

Strokovnjak za oceanografijo Jakov Dulčić te dni znova opozarja na resno težavo, ki se hitro širi po Jadranskem morju. V južnem Jadranu in nedavno tudi v splitskem akvatoriju so namreč ribiči ujeli srebrnoprogasto napihovalko. Ta izjemno strupena riba predstavlja veliko nevarnost za ljudi, zato pristojne službe javnost pozivajo k previdnosti.

Dulčić pojasnjuje, da prisotnost te ribe ni več le občasna. Vrste, ki so v preteklosti v naše morje zašle le redko, sedaj tam živijo stalno. To kaže, da so se v Jadranu povsem udomačile in razvile stabilne populacije. Med njimi največjo skrb zbuja prav srebrnoprogasta napihovalka, na spletu poroča hrvaški časnik Slobodna Dalmacija.

Evropska unija strogo prepoveduje uživanje rib iz družine Tetraodontidae. Vsebujejo namreč tetrodotoksin, izjemno močan strup, ki deluje večkrat močneje kot cianid. Strokovnjaki ribičem svetujejo, da pri ravnanju z ulovom in transportu ohranijo maksimalno previdnost. Ribe se sploh ne smete dotikati z golimi rokami, temveč za prijem vedno uporabite varno zaščito, na primer debelo krpo.

Strup lahko povzroči paralizo mišic

Strup tetrodotoksin ob zaužitju povzroča hude zdravstvene težave, ljudje lahko zaradi njega tudi umrejo. Največ strupa riba skriva v jetrih in reproduktivnih organih, strupene snovi pa nosi tudi na koži. Že odmerek enega do dveh miligramov povzroči paralizo mišic, prenehanje dihanja in hitro odpoved srca.

Poleg napihovalke velike preglavice povzroča tudi plamenka, invazivna vrsta, ki jo v Jadranu opazimo vse pogosteje. Plamenko sicer lahko jemo in velja za cenjeno kulinarično specialiteto, vendar njene ostre bodice povzročajo izjemno boleče poškodbe.

Dulčić opozarja, da vse večja prisotnost teh vrst jasno kaže na porušeno ravnovesje v morskem ekosistemu. Njihovo število nenehno raste, medtem ko naravni mehanizmi nadzora skorajda ne obstajajo več. Zato strokovnjak poudarja, da moramo nujno zaščititi naravne plenilce. Njihovo preživetje namreč ključno pripomore k ohranjanju naravnega ravnovesja v našem morju.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Koga boste najbolj pogrešali v novem sklicu državnega zbora?
Urško Klakočar Zupančič.
50%
243 glasov
Miroslava Gregoriča.
1%
4 glasov
Andreja Hoivika.
3%
13 glasov
Dejana Kaloha.
1%
3 glasov
Vido Čadonič Špelič.
10%
48 glasov
Jožefa Horvata.
3%
13 glasov
Anžeta Logarja.
4%
18 glasov
Evo Irgl.
2%
11 glasov
Mojco Šetinc Pašek.
2%
10 glasov
Jonasa Žnidaršiča.
1%
4 glasov
Miho Kordiša.
5%
22 glasov
Mateja T. Vatovca.
2%
8 glasov
Nekoga drugega.
2%
11 glasov
Ne vem, vseeno mi je ...
16%
79 glasov
Skupaj glasov: 487
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.