Tarča so pripadniki organiziranih kriminalnih združb in člani njihovih družin, a tudi naključni mimoidoči, piše Index.hr. V četrtek zvečer je državljane in državljanke nagovoril premier Ulf Kristersson, izjavil, da Švedska česa podobnega ni doživljala nikdar prej, niti katerakoli druga država v Evropi, in obljubil, da bodo, tudi s sodelovanjem policije z vojsko, če bo treba, premagali bande in jih pripeljali pred roko pravice: "Če so švedski državljani, bodo obsojeni na dolge zaporne kazni. Če so tuji državljani, morajo biti izgnani iz države."
Medtem se tudi na Norveškem bojijo, da nasilje prestopi meje. V ozadju pa je obračun v kriminalnem klanu Foxtrot. Rawa Majid želi prevzeti nadzor nad trgovino z mamili od nekdanjega najtesnejšega sodelavca Ismaila Abdoa. Kurdska lisica, to je Majidov vzdevek, je odrasel v Uppsali, nato pa se je zaradi groženj s smrtjo 2018. preselil v Turčijo. Velja za glavnega vodjo Foxtrota, švedske kriminalne združbe, ki jo povezujejo s številnimi strelskimi in bombnimi napadi. Foxtrot novači celo mladoletne, tako da so izvršitelji, pa tudi žrtve uličnih bojev, pogosto 15-,16-letniki in tudi mlajši.
Majid, ki je tudi iranski državljan, je sprt še z drugimi kriminalnimi združbami in bivšimi pripadniki Foxtrota. Avgusta 2020 so za njim razpisali mednarodno tiralico zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogo, in ubojev. Kriminalno kartoteko je dobil že kot 19-leten. Začelo se je s črnim trgom cigaret, obsojen je že bil tudi na osemletno zaporno kazen zaradi težjih kaznivih dejanj v zvezi z drogo in napadi.
"Položaj je alarmanten in terja hitro ukrepanje. Srž problema je, da smo dopustili preveliko segregacijo švedske družbe, zdaj pa občutimo posledice. To je rezultat dolgoletnega zanemarjanja socialnih problemov in manka integracije," je za Index razložil Denis Begić, poslanec švedskih opozicijskih socialnih demokratov, po rodu iz Gradiške v Bosni in Hercegovini. "Danes imamo veliko segregacijo v švedskih šolah. Imamo šole, ki izbirajo učence in nimajo niti enega vpisanega, da bi bil rojen na Švedskem, ali niti enega tujca. Različne demografske skupine sploh več ne pridejo v stik v vsakodnevnem življenju. Obstajajo četrti velikih mest, v katerih sploh ne živijo Švedi, če pa, so socialni primeri. Princip skupnostnega je izginil," pravi Begić.
Dodaja, da sta vstop stranke švedskih demokratov v parlament in njihova retorika privedla do delitve na "mi" in "oni". "Ko sem v začetku devetdesetih prišel na Švedsko, tega preprosto ni bilo. Nikdar nisem doživel, da bi kdo v mene uperil prst, zato ker sem tujec. Nasprotno, pomagali so mi na vsakem koraku."
