Novi kontejnerski terminal Rijeka Gateway v reškem pristanišču je danes sprejel prvo komercialno ladjo, s čimer se je začela operativna faza delovanja terminala. Predstavniki upravljavca pristanišča in vlade so to opisali kot zgodovinski trenutek ne samo za Reko, temveč za celotno Hrvaško, poroča hrvaški Poslovni dnevnik.
Komercialna ladja Al Jasrah, ki je danes priplula v Rijeka Gateway, je dolga je 368 in široka 51 metrov. Na Reko je prispela iz pristanišča Port Said v Egiptu, s tem pa je po fazi testiranj v poletnih mesecih simbolično označila začetek operativne faze terminala.
Hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Oleg Butković je danes poudaril, da gre za zgodovinski trenutek ne le za Reko in Primorsko-goransko županijo, ampak za celotno Hrvaško. S tem se po njegovih besedah odpira novo poglavje razvoja reškega pristanišča in gospodarstva celotne Hrvaške.
Direktor Luke Rijeka Denis Vukorepa je medtem izpostavil, da gre za največji, najpomembnejši in najzapletenejši projekt v njihovi zgodovini.
"Ko smo novembra 2021 podpisali koncesijsko pogodbo z Rijeka Gateway, sem dejal, da je to največja pogodba v zgodovini reškega pristanišča - največja po pomembnosti in po vrednosti za nas vse: za to mesto, za upravo Luke Rijeka, reško pristanišče, reško prometno smer ter celoten pristaniški in prometni sistem Hrvaške," je dejal.
"Ko seštejemo vse naložbe v terminal in prometno infrastrukturo, od cest do železniške platforme v pristanišču in okrog njega, pridemo do številke okoli 600 milijonov evrov," je pojasnil in dodal, da ta znesek vključuje tudi gradnjo obale.
Rijeka Gateway je eden najsodobnejših terminalov v tem delu Evrope, razvijata pa ga družba APM Terminals, ki je del danske skupine Maersk, in mešana hrvaška skupina Enna v lasti enega najbogatejših Hrvatov Pava Vujnovca.
Začetek operativne faze se je zgodil po dveh letih gradnje in opremljanja terminala, ki je največja zasebna naložba v logistiko na Hrvaškem, vredna 380 milijonov evrov. V drugi fazi v naslednjih desetih letih načrtujejo dodatne naložbe v višini 180 milijonov evrov, med njimi tudi podaljšanje obale za dodatnih 280 metrov.
Letna zmogljivost pretovora novega terminala na 400 metrih operativne obale je 650.000 kontejnerskih enot. V drugi fazi, po podaljšanju operativne obale na 680 metrov, bodo letno zmogljivost povečali na 1,055 milijona kontejnerskih enot.
V Luki Koper so na kontejnerskem terminalu lani pretovorili 1,13 milijona kontejnerskih enot, s čimer so dosegli nov rekord. V Trstu so jih po podatkih, ki jih povzema italijanski portal Informare, pretovorili nekaj več kot 840.000, kar je 1,2 odstotka manj kot leta 2023.
